Obdarovanje kot del ustvarjanja in poglabljanja medsebojnih odnosov je prisotno med ljudmi že od prazgodovine. Glede na to izsledki raziskave podjetja The Promotional Product Association International, da so bila poslovna darila v letu 2017 uvrščena na prvo mesto najučinkovitejših načinov reklamiranja podjetij, ne presenečajo.

 
Večino poslovnih daril podjetja podarijo meseca decembra, v času, ko prejemamo tudi osebna darila, zato poslovna darila, podarjena ob zaključku leta, velikokrat ne dosežejo zadovoljivega učinka. Na vprašanja, kdaj, zakaj in kako podariti poslovno darilo ter kaj izbrati, so poskušali odgovoriti številni strokovnjaki. Napisane so bile obsežne študije, s katerimi si lahko pomagamo, ko smo v zagati. Vsem pa je edino, da obdarovanje pomeni na eni strani srečo in veselje, na drugi pa obveznost in nujno zlo, kajti obdarovanje nosi s seboj tri obveze: podarjanje, prejemanje in vračanje.
 
Obdarovanje je eden izmed temeljnih običajev, ki ga poznajo vse kulture sveta, le da so se v kulturah skozi čas razvile različne tradicije obdarovanja, kar posledično vpliva na poslovni bonton in tehten razmislek o izbiri darila. »Pri nakupu velja upoštevati kulturne prakse in običaje ter nazor in prepričanja«, priporočajo strokovnjaki, predvsem pa zasledovati cilje, ki smo jih zapisali v strategijo podjetja. Na Kitajskem igrajo poslovna darila pomembno vlogo pri sklepanju poslov in če kitajski poslovni partner ob podpisu pogodbe, odpre še konjak, je to potrditev, da si obeta z nami dolgoročno in uspešno sodelovanje.
 
Eden izmed treh največjih francoskih dramatikov sedemnajstega stoletja Pierre Corneille, je zapisal: «Način podarjanja je več vreden od darila samega.« Zato darilo vedno podarimo neposredno, ne podarjamo osebnih daril in spoštujemo običaje kulturnega okolja obdarovanca. V dobi vsesplošne internacionalizacije bo vsekakor dobro vedeti, da v državah Južne Amerike obdarovanec ob obdaritvi pričakuje objem in poljub, v državah Severne Amerike le »polobjem«, v državah Vzhodne Evrope pa zgolj rokovanje. V arabskih državah je pred rokovanjem obvezen pozdrav »Salam alejkum«, v Indiji se ženske ne rokujejo z moškimi..(Vir: Leemeta.si)
 

DAVČNA OBRAVNAVA DARIL PRI DAROVALCU
Darilo je nekaj, kar podarimo drugemu v last brez plačila in pričakovanja koristi. Glede na to so donacije v skladu s 30. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ( v nadaljevanju: ZDDPO-2) davčno nepriznan odhodek. Pod pogoji iz 66. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) in 59. člena ZDDPO-2 pa predstavljajo davčno olajšavo.

Darila poslovnim partnerjem ob zaključku leta, jubilejih, ipd ter pogostitve ob poslovnih srečanjih, se davčno obravnavajo kot reprezentanca. Na podlagi 31. člena ZDDPO-2 se strošek reprezentance šteje za davčno priznan strošek v višini 50%.

Darila v naravi, ki jih oseba, ki opravlja dejavnost, daje svojim zaposlenim ali njihovim družinskim članom je boniteta, ki je davčno priznan strošek le, če je obdavčena po ZDoh-2.

Izjema so stroški daril delodajalca do višine 42 EUR, podarjena otrokom zaposlenih do petnajstega leta starosti, v mesecu decembru. Na podlagi 39. člena ZDoh-2 se ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca in so v celoti davčno priznan odhodek.

Definicijo bonitete najdemo v 39. členu ZDoh-2: »Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.« V nadaljevanju zakonodajalec navaja, kaj zlasti vključuje boniteta, kaj se po ZDoh-2 ne šteje za boniteto in v zadnjem odstavku pojasnjuje, da se bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da mesečna vrednost bonitet ne presega 13 EUR in da gre za bonitete iz delovnega razmerja. Ne glede na to, da se po določbah ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo delojemalca, pa se za delodajalca šteje kot davčno priznan odhodek le, če dokaže, da je bil strošek poslovno potreben.

Tudi v primeru, ko samostojni podjetnik opravlja dejavnost samostojno in nima zaposlenih, ni upravičen do nekaterih ugodnosti iz delovnega razmerja. Samozaposleni niso upravičeni do izplačila regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, odpravnine ob upokojitvi in tudi obdarovanje te iste osebe v naravi, predstavlja prenos sredstev iz podjetja v njegovo gospodinjstvo, kar se v skladu s 50. členom ZDoh-2 šteje za odtujitev in se obdavči.
Obdarovanje lastnikov pravnih oseb po vsebini predstavlja izplačilo dobička, kar se obdavči.

SPREMEMBE ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST
S 1.1. 2020 uveljavljene spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) se v večini nanašajo na implementiranje evropskih direktiv v slovenski pravni red. Če se dotaknemo pogojev za oprostitev DDV-ja pri dobavah blaga v drugo državo članico po 46. členu ZDDV-1, ugotovimo, da smo si že doslej pridobivali ID-številko za DDV pridobitelja blaga in o tem poročali v rekapitulacijskem poročilu.

Nekoliko bolj zapleteno je postalo za davčne zavezance, ki dobavljajo in pridobivajo blago znotraj EU ali ga skladiščijo na odpoklic v drugih državah, z vidika izpolnjevanja ostalih pogojev.

Eden izmed štirih pogojev za oprostitev DDV po 46. členu ZDDV-1, ki morajo biti izpolnjeni po 1.1. 2020 je, da je blago zapustilo državo dobavitelja in da je bilo iz nje odposlano ali odpeljano. Pri tem je pomembno kdo je poskrbel za prevoz: ali prodajalec ali pridobitelj, kajti dokazila se razlikujejo. Prodajalec mora v vsakem primeru razpolagati z dvema nenasprotujočima dokaziloma, ki jih izdata dve različni osebi, neodvisni od dobavitelja in kupca.

Kot dokazilo o odpošiljanju ali prevozu blaga, če blago odpelje ali odpošlje dobavitelj ali tretja oseba za njegov račun, izbere prodajalec dva izmed dokumentov iz skupine A: podpisan tovorni list CMR, nakladalnica pri ladijskem prometu, račun za letalski prevoz tovora ali račun prevoznika blaga. Možna je tudi kombinacija in sicer 1x dokazilo iz skupine A in 1x iz skupine B.

V skupino B sodijo: zavarovalna polica v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga ali bančni dokumenti, ki dokazujejo plačilo odpošiljanja ali prevoza blaga; uradni dokumenti, ki jih izda javni organ, kot je notar, in ki potrjujejo prihod blaga v namembno državo članico; potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi članici in potrjuje skladiščenje blaga v tej članici.

Če blago odpelje ali odpošlje kupec ali tretja oseba za njegov račun, mora prodajalec razpolagati s pisno izjavo pridobitelja, da je blago odpeljal v namembno državo članico, z navedbo namembne države članice blaga in z vsaj dvema nenasprotujočima si dokaziloma iz skupine A ali z enim iz skupine A in enim iz skupine B. Takšno izjavo mora pridobitelj posredovati dobavitelju do 10. v mesecu, ki sledi mesecu dobave.

Alenka Volk Penko,
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.