VABILO na dogodek »Predstavitev EU Uredbe o taksonomiji trajnostnih dejavnosti za financiranje Zelenega dogovora«

Za doseganje ciljev Zelenega dogovora, ki ga je sprejela Evropska unija, je bila lani sprejeta Uredba o taksonomiji, ki vzpostavlja enoten sistem klasifikacije trajnostnih dejavnosti. Sprejeta taksonomija prvič opredeljuje, kaj je znotraj posameznega sektorja ali branže trajnostno. Tehnična merila, ki bodo dopolnila Uredbo, bodo določila, kaj znotraj posamezne branže ali dejavnosti znatno prispeva k doseganju posameznih okoljskih ciljev. Taksonomija želi podati vlagateljem podlago za usmeritev naložb v bolj trajnostne tehnologije, ki prispevajo k ciljem razogljičenja.

Tomaž Stojanović, mag. posl. ved
NEC, Cerknica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno spletno izobraževanje »DDV pri transakcijah z nepremičninami«

Na delavnici bomo obravnavali transakcije v zvezi z nepremičninami z vidika DDV-ja.

Cilj seminarja je odpraviti dilemo kdaj pri prodaji nepremičnine plačamo DDV in kdaj davek na promet nepremičnin.

Več v priponki.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno spletno izobraževanje »Vračilo DDV – ja plačanega v tujini«

Na delavnici se bomo seznanili s postopkom in pogoji vračila DDV-ja plačanega v tujini, nekaterimi oprostitvami in posebnimi ureditvami.

Cilj seminarja spoznati postopek uvaljavljanja DDV-ja plačanega v tujini.

Več v priponki.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

INTERESNO ZDRUŽEVANJE

Večjega posluha za združevanje obrtnikov ni imela država tudi v prvi polovici 19. stoletja. Deloma so njihove interese zastopale kmetijske družbe. Do vidnejšega napredka pride leta 1837, ko so v Ljubljani ustanovili podružnico graškega Združenja za spodbujanje obrtnega duha in za pospeševanje obrtne dejavnosti. Za to je vsekakor zaslužen takratni ljubljanski župan Janez Nepomuk Hradecky, ki je bil že pred letom 1820 član Kmetijske družbe, pozneje pa tudi član Notranjeavstrijskega društva za obrt in industrijo (Kidrič 2013).

Združenje  si je prizadevalo za koristi obrti, spodbujalo strokovno šolstvo in v Gradcu izdajalo strokovno glasilo. S pomočjo navedenega združenja in trgovinske komisije za Kranjsko so leta 1843 začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, prvi periodični časopis namenjen za pomoč obrtnikom v slovenskem jeziku (Mrak 2013).

V obdobju od 1838 do 1844 so organizirali tri industrijsko-obrtne razstave, z začetkom delovanja trgovinsko-obrtnih zbornic leta 1850 pa je združenje vse bolj izgubljalo na pomenu in sčasoma prenehalo delovati (Jarc 2009: 19).

Vsak posameznik skriva v sebi ustvarjalni potencial, ki se z delom v skupinah poveča (Pompe 2021: 9).

Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter zametki sekcij

Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je bila ustanovljena leta 1850. Vzporedno s tem je vlada ustanovila mrežo zbornic sestavljeno iz voljenih predstavnikov trgovine, obrti, industrije in rudarstva. Njihova naloga je bila spremljanje gospodarskega razvoja, sporočanje vladi želje in mnenja obrtnikov in trgovcev ter dajanje pobud za razvoj gospodarske politike. Zbornice so bile krajevno pristojne za vodenje registra trgovskih in obrtnih podjetij in bile pristojne za podajanje mnenj pred podelitvijo novih obrtnih dovoljenj. V okviru zbornic so delovale sekcije za posamezna področja, kar se je ohranilo do današnjih dni. V prvih desetletjih delovanja so se držale smernic, ki jih je določala državna uprava, kar je negativno vplivalo na razvoj dejavnosti. Po uveljavitvi obrtnega zakona leta 1859 pa so postale aktivnejše. Zbornica v Ljubljani je ponujala obrtnikom celo različne finančne podpore. Največji pomen Zbornice trgovine, obrti in industrije pa vidim v tem, da si je prizadevala za strokovni napredek obrtnikov in njihovo strokovno izobraževanje, saj je bila med glavnimi pobudniki za ustanovitev obrtne šole v Ljubljani, ki se je do leta 1917 razvila v srednjo tehniško šolo (Jarc 2009: 19).

Zadružništvo, oblika socialno-ekonomske samopomoči

Leta 1859 je bil sprejet nov obrtni zakon. Določbe so slonele na liberalnih načelih. Po petdesetletnem presledku je dobila obrt na Slovenskem enotno pravno podlago in enake strokovne organizacije. »Bitka cehovstva proti liberalizmu je bila končana«, je zapisala etnologinja Ljudmila Bras (Bras1988-1990: 210).

Obrtni red, ki je uveljavil obrtno svobodo pa obrtništvu ni bil v prid, saj je obrt lahko odprl vsakdo, tudi če za to ni bil ustrezno izučen. Gospodarski položaj obrtnikov se je poslabševal tudi zaradi pritiska tehnične revolucije, prihoda železnice in uvoženih izdelkov. Obrtniki so iskali rešitev v zadružništvu, kjer se je akumuliral kapital in proizvodnja (Jarc 2009: 19). Prvo znano obrtniško prodajno zadrugo na Slovenskem so ustanovili leta 1826 mizarji v Ljubljani, za ustanovitev prve obrtniško kreditne zadruge, imenovane Obrtno pomožno društvo v Ljubljani oziroma pomožne blagajne za obrtnike in rokodelce, pa je zaslužen ljubljanski rokavičar Janez Nepomuk Horak. Glavni cilji, ki jih je zasledovala obrtno kreditna zadruga so bili: spodbujanje članov k varčevanju ter jim v stiski pomagati s posojili. Zadruga pa je imela tudi socialno noto, saj je podpirala obubožane člane, njihove vdove in sirote in prispevala nekaj denarja za nabavo učil za revne rokodelske otroke. Leta 1873 je bil izdan zadružni zakon, pravna podlaga za obrtno zadružništvo.

Propadanje obrti na Slovenskem se je zaustavilo v zadnji četrtini 19. stoletja. Obrtniki so spremenili način dela, se prilagodili novim razmeram, začeli uporabljati preproste stroje in se vse bolj začeli ukvarjati s storitvami in popravili.

Izhajajoč iz cehovske tradicije so proti koncu 19. stoletja začeli obrtniki ustanavljati prostovoljna društva.

Najpomembnejši dogodki, ki so zaznamovali začetek 19. stoletja so bili: ustanovitev Deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani leta 1903, ustanovitev Zveze obrtnih zadrug za Spodnjo Štajersko v Celju leta 1913, ustanovitev Deželnega zavoda za pospeševanja obrta na Kranjskem leta 1910. Vse navedene ustanove so se zavzemale za ustanavljanje obrtnih šol in organizacijo strokovnih tečajev, s ciljem dviga kvalitete dela. Leta 1919 je slovenska narodna vlada zavod preimenovala v Urad za pospeševanje obrti in delovanje razširila na celotno slovensko ozemlje. Žal je bil zelo neučinkovit, zato je trgovsko-obrtna zbornica z lastnimi sredstvi ustanovila Zavod za pospeševanje obrta v okviru zbornice. Leta 1922 je v Sloveniji delovalo 60 različnih obrtnih zadrug in združenj obrtnikov, ki so se leta 1927 združili v Vrhovni obrtniški svet. Članstvo v obrtniških strokovnih združenjih je bilo obvezno in v zadnjih letih pred vojno je bilo na Slovenskem 25 tisoč obrtnikov združenih v 168 strokovnih obrtniških združenj ter 54 drugih združenj. Živahen obrtniški utrip je preprečila vojna (Jarc 2009: 20-21).

LITERATURA IN VIRI:

Pompe, A. (2021). Inovativno tržno komuniciranje. Ljubljana: GEA College, str. 9.

Jarc, M. (2009). Rokodelstvo in obrt v »starih časih«. Štiri desetletja organizacije obrtnikov in podjetnikov Slovenije. Ljubljana: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, str.19-21.

Bras, L. (1988-1990). Rokodelstvo in obrt. Slovenski etnograf. Letnik 33/34, str. 210. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CT6X0PQ0

Kidrič, F. (2013). Hradecky, Janez Nepomuk (1775-1846). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno s https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi237908/

Mrak, Andrej (2013). Nekoč so na Slovenskem prebirali “Novice” (2. del). MMC RTV SLO. Pridobljeno s https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/nekoc-so-na-slovenskem-prebirali-novice-2-del/312632

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

CEH, združenje obrtnikov z monopolno pravico

CEH, združenje obrtnikov z monopolno pravico

Zaradi lažjega uresničevanja interesov, zaščito pred tujci, boja proti legalni in nelegalni konkurenci, prenosa znanj z mojstrov na pomočnike in vajence ter ohranitve svojih privilegijev, so se začeli obrtniki združevati v cehe. Cehovska pravila, imenovana tudi »cehovski zakon« so nastala že v 12. stoletju, zapisana so bila v cehovskem registru ali cehovskem pismu. Vsebovala so tri osnovne zahteve: dokazilo o strokovni usposobljenosti mojstra, varovanje skupnih interesov članov ceha in preprečevanje konkurence med mojstri s pomočjo strogih pravil o kvaliteti, številu in prodajni ceni izdelkov.

Do pravega razcveta pride v 14. in 15. stoletju. Praviloma so se mojstri ene obrti združevali v cehe za posamezno mesto, razen v primerih, ko jih ni bilo v isti branži dovolj. V tem primeru je bilo dovoljeno, da se povežejo z istovrstnimi obrtniki sosednjega mesta. Ceh je bil stanovsko in socialno združenje, saj so si mojstri v stiski pomagali in skupaj nastopali ob svečanostih. Stanovsko združenje je označevalo vizualno znamenje imenovano cehovski znak, bandera, pečatnik, pa tudi cehovska skrinjica v kateri so hranili listine svoboščin, sezname članov, izvirnike učnih pisem, pečatnike in podobno. Vlogo socialnega združenja najdemo v številnih šegah, ki so se izoblikovale v tem času. Tako so ob sprejetju novega člana slavnostno odprli cehovsko skrinjico. Razvil se je poseben cehovski ples na katerem so člani, združeni v posamezni ceh uprizarjali svoje delo, kar je bila neke vrste reklama za njihovo dejavnost. Ob pokopu pa so umrlemu članu svetili na poti do groba (Baš 2004: 52-53).

Moralna načela, ki urejajo človekovo vedenje ali vodenje neke dejavnosti, imenujemo etika. Ukvarja se z moralno filozofijo, kaj je dobro za posameznika in družbo. Izhaja iz moralnih zapovedi in norm, sprejetih v določeni družbi in zajema naslednje dileme: kako živeti dobro življenje; naše pravice in odgovornosti; jezik pravilnega in napačnega in moralne odločitve – kaj je dobro in slabo (Pompe 2021: 42).

Gre za združenje z monopolno pravico, ki je samo določalo cene in kvaliteto svojim izdelkom, opredeljeno po cehovskih pravilih, ki jih je odobril vladar ali kraljevi gospod. V cehe so se bili prisiljeni združevati tudi najmanjši obrtniki, saj so bili v nasprotnem primeru obsojeni na propad. V nekaterih cehih pa je bilo članstvo pogoj, pri čemer so imeli prednost člani ožjega ali širšega sorodstva obrtniških mojstrov, sicer pa dečki poštenih staršev, med katere po cehovskih merilih niso spadali Romi, konjederci in krvniki (II. gimnazija Maribor, 2013, str.6-8). Z vidika svobodne trgovine in današnjih moralnih norm velika večina cehovskih pravil ni sprejemljiva, čeprav jim moramo priznati vrsto moralnih načel. Tako so na primer iz članarine in posebnih dajatev izoblikovali obliko socialne pomoči iz katere so ostarelim izplačevali pokojnino, denarno pomoč vdovam in otrokom umrlih. Tu najdemo prve zametke Sklada za podporo starejšim obrtnikom. In čeprav v času cehovstva mojstri niso skrbeli le za prenos znanja na vajence, kajti nadzorovali so jih tudi v zasebnem življenju: niso smeli uživati alkohola, kartati, preklinjati, obrekovati in se družiti z ženami meščanov, najdemo v tem delu zametke mentorstva, mojstrskih izpitov in dualnega sistema izobraževanja.

Zasledujoč načela poklicne etike, so člane ceha, ki niso spoštovali kodeksa in pravil, kaznovali. Včasih z globo, v skrajnem primeru pa tudi z odvzemom obrtnega dovoljenja. Velika večina prekrškov za katere so bili kaznovani se nam zdi v 21. stoletju smešna, saj je bil na primer kaznovan član, ki na sestanek ni prišel primerno oblečen ali ni znal pozdrava. Prav pozdravu, kratkem stavku, ki vzpostavlja medčloveški stik, izraža naklonjenost ali spoštovanje ob srečanju ter predstavitvi, so v času cehov dajali velik poudarek, kajti mojstrov pomočnik, ki je znal pravilno pozdraviti in se predstaviti, je lahko ob težavah v drugem mestu računal na pomoč (Baš 2004: 52).

Cehovske norme, pravila, vedenje in obnašanje so navdihnile številne sodobne umetnike. Pred leti se je Zavod Plavajoče gledališče Ljubljana lotil projekta »Goljufivi peki na obrežju Ljubljanice«, zgodbe, ki pripoveduje o časih, ko se kruh ni podražil toliko, kot se je podražilo žito, a pretkani pek se je znašel po svoje in zmanjšal težo hlebca. Ukana bi uspela, če tržni nadzorniki vsak semanji dan ne bi preverjali teže hlebcev. Če so zaznali , da je bil hlebec prelahek, je najprej sledila denarna kazen, v drugo je moral goljufivi pek na tržni dan nekaj ur presedeti na sramotilni klopi, če ga vse to ni izučilo, pa so ga v tretje v posebni košari imenovani »potapljalka«, mestni biriči namakali v Ljubljanici (Dnevnik 2005).

Obrtna svoboda

Položaj mestnih obrtnikov se je zaradi davkov, vojn, majhne kupne moči in vedno večje konkurence začel slabšati že konec 16. stoletja. Tu prvič naletimo na besedo »šter« oziroma »šušmar«, ki se je obdržala do današnjih dni.

Revolucionarne tehnične iznajdbe so botrovale razvoju industrializacije. Avtonomnost cehov ni ustrezala gospodarskim idejam Marije Terezije in sina Jožefa II. S cesarskim patentnim (zakonom) o rokodelstvu jim je bila leta 1732 odvzeta večina pravic in ustanavljanje novih ni bilo več dovoljeno (II. gimnazija Maribor 2003: 7-8).

Leta 1859 je avstroogrska monarhija sprejela obrtni zakon in uzakonila obrtno svobodo, ki je trajala do leta 1883, ko se je z novelo zakona za »rokodelske obrti« ponovno zahtevala ustrezna kvalifikacija oziroma mojstrski izpit.

Mednarodna trgovina je bila vedno del svetovnega gospodarstva, a vse do leta 1800  vsota svetovnega izvoza in uvoza ni nikoli presegla 10% svetovne proizvodnje. Tehnološki napredek in politični liberalizem pa sta vplivala, da so se začele stvari po letu 1820 hitro spreminjati. Tu najdemo prve zametke oziroma prvi val globalizacije (Bobek 2019:10).

Viri:

Pompe, A. (2021). Inovativno tržno komuniciranje. Ljubljana: GEA College, str. 42

Bobek, V. (2019). Mednarodno poslovanje in financiranje. GEA College, str. 10

Baš, A. (2004). Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Založba mladinska knjiga, str. 52-53

II. gimnazija Maribor. Srednjeveška mesta v Evropi in na Slovenskem. Pridobljeno s https://dijaski.net/gradivo/zgo_ref_srednjeveska_mesta_v_evropi_na_slovenskem_01

II. gimnazija Maribor. Reforme Marije Terezije in Jožefa II. Pridobljeno s https://dijaski.net/gradivo/zgo_ref_reforme_marije_terezije_in_jozefa_ii_01

Dnevnik. Goljufivi peki na obrežju Ljubljanice. Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/135698

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

PRVI ZAMETKI OBRTI NA SLOVENSKEM

Meje države Slovenije, kot jo poznamo od leta 1991 dalje, so se skozi stoletja spreminjale in za predstavitev razvoja obravnavane organizacije, ki združuje podjetnike in obrtnike na Slovenskem, bi bilo tridesetletno obdobje vsekakor premalo, kajti rokodelstvo in obrt na Slovenskem se ponašata s častitljivo tradicijo. Njuna zgodovina je neločljivo povezana s človeško kulturo in civilizacijo. »Predstavlja nosilni sestavni del kulturnega in civilizacijskega razcveta človeštva na zemlji in jo lahko brez pretiravanja označimo kot enega najobsežnejših področij človeške dejavnosti v boju za obstoj. Najbolj jasno se to pokaže, ko vidimo, da večina ljudstev pred nami in veliko ljudstev našega planeta vse do današnjih dni niso presegla obrtnih osnov in mej svojega gospodarsko tehničnega obstoja«, so ob štiridesetletnici delovanja obrtno-zborničnega sistema Slovenije, uvodoma zapisali avtorji prispevka »Rokodelstvo in obrt v »starih časih« (Jarc 2009: 17).

ZGODOVINA OBRTI JE NELOČLJIVO POVEZANA S CIVILIZACIJO

Izhajajoč iz konteksta narodnostnega ozemlja poseljenega s Slovenci in drugimi narodi, ki so živeli na področju Slovenije, pa z gotovostjo lahko zapišemo, da zametki podjetništva segajo v obdobje grško-rimske civilizacije. Pod rimsko vladavino se je še posebej razvijalo rudarstvo in topilničarstvo v rimski provinci Norik, ki je obsegala današnje dežele Slovenije in Avstrije.

Slika 1: Provinca Norik.

Na geografskem območju narodnostnega ozemlja Slovencev so skozi stoletja zarisale državne meje številne države, z lastno vladavino, zakoni, ustavo, policijo, oboroženimi silami in davčnimi pravili. In prav davčna pravila in davki so odigrali odločilno vlogo pri razvoju in pospeševanju ali zaviranju obrti in podjetništva. Iz praktičnih potreb se je vzporedno razvijal računovodski sistem. Enostavno knjigovodstvo, sistem, ki ga je v petem stoletju pr. n. š. uporabljal starogrški filozof in matematik Zenon, so poznali že Babilonci, natančneje pa so ga izpopolnili Rimljani. Obsegal je vodenje evidenc o začetnih stanjih, prejemkih, izdatkih in končnih stanjih. Obvezna pa je bila tudi letna inventura. Maruša Taurer je v diplomskem delu »Razvoj računovodstva v anglosaškem svetu in pri nas« zapisala: «Kot je dejal Chatfield: «Zenon ni vodil evidenc, da bi poročal drugim, izračunaval višino davkov ali da bi si z njimi pomagal pri določanju in maksimiranju dohodka, temveč preprosto zato, da je razkril izgube zaradi kraj, prevar in neučinkovitosti…«(Taurer 2003: 3).

Zapis gospodinjskih izdatkov in prihodkov, ki jih je glava družine v Rimu zapisoval v dnevnik, imenovan »adversaria«, vsak mesec pa še v blagajniško knjigo »codex accepti et expensi«, je služil za pripravo rednega letnega poročila o sredstvih in obveznostih. Na osnovi zapisanega izhaja, da blagajniško poslovanje izvira še iz rimskih časov in se do današnjih dni kot evidenca ni spremenilo. Z modernizacijo, razvojem in nadgradnjo računovodstva je le izgubilo na pomenu, kajti za časa rimskega imperija je letno poročilo sestavljeno s pomočjo blagajniške knjige služilo za obdavčitev in celo določitev državljanskih pravic. Na tem mestu se strinjam z avtorji internega gradiva »Osnove računovodstva«, ki so ga za potrebe študentov Centra višjih šol GEA College pripravili leta 2005, da lahko Rimske gospodinjske izdatke primerjamo z današnjimi denarnimi pretoki med gospodinjstvom in samostojnim podjetnikom. Ob tem se mi poraja razmišljanje, da se tudi vodenje državnega proračuna ni bistveno spremenilo od tistih časov, kajti državne evidence v rimskem času so temeljile na »codex accepti et expensi«, torej evidenci prejemkov in izdatkov, ki jih je nadziral »quaestor«, ki je poleg tega upravljal tudi državno blagajno in plačeval vojsko. Državni računi so bili redno revidirani. »Quaestor« je bil odgovoren rimskemu senatu. Prav tako današnji državni proračun temelji na »pritokih in odtokih« in ne na principu »fakturirane realizacije«. Napaja se z davki, iz proračuna se financirajo javne službe, podvržen je reviziji (GEA College 2005: 35).

Slika 2:»codex accepti et expensi«

POMEMBEN DEJAVNIK PRI RAZVOJU MEST IN GOSPODARSTVA

Zgodnji srednji vek je zaznamoval cesar Karel Veliki z gospodarskimi in denarnimi reformami, saj je ukinil denarni sistem, ki je temeljil na zlatem »suju« in uvedel nov denarni standard, »karolinško livro«, ki je temeljila na funtu srebra, vrednem 20 »sujev« oziroma 240 »deniejev«, a je bila zgolj obračunska valuta in se ni nikoli kovala. Prav zaradi slednjega je bila še toliko bolj pomembna postavitev in uzakonitev načel računovodstva v  neurejeni zbirki zakonov in predpisov Capitulare de villis, objavljeni leta 802, na podlagi katerih so morali vsi lokalni vladarji dokumentirati vse svoje dohodke in izdatke.

Pri razvoju rokodelstva in obrti pa je odigral odločilno vlogo cesarjev ukaz, da mora vsak pomembnež, ki se naseli v naših krajih, s seboj pripeljati najmanj trideset obrtnikov in tako so se v naših krajih naselili številni nemški obrtniki, ki so s seboj prinesli nova znanja, nove spretnosti in orodja. Ideji so pozneje sledili nemški škofje, grofi in ostalo plemstvo pa tudi Brižinski škofje.

Sprva se je z rokodelstvom ukvarjalo večinoma kmečko prebivalstvo na podeželju, v času, ko ni bilo poljskih del, z nastajanjem gradov pa se je začela razvijati prigrajska obrt. Slovenski narod je postajal vse bolj podjetniško naravnan. K temu je nedvomno pripomoglo geografsko področje, ki smo ga zgodovinsko naseljevali Slovenci. Odlična logistična pozicija, stičišče trgovskih poti med slovanskimi, germanskimi, romanskimi in ogrskimi narodi, je postala zanimiva za tuje vlagatelje. Okrog gradov in cerkva so začela nastajati sejemska središča. Izključno pravico za opravljanje obrti so dobila mesta in trgi (Jeraj 2020: 74).

Kljub temu pride do vidnega gospodarskega in kulturnega razvoja mest na Slovenskem šele v drugi polovici 18. stoletja, kajti vse bolj centralizirana država v 17. stoletju še ni poznala tako učinkovite in načrtne gospodarske politike, da bi z njo zmogla uspešno napolniti državno blagajno. Pri tem je zasledovala cilj, da se denar za potrebe političnih in vojaških načrtov čimprej steče v državno blagajno, kar je skušal vladar nadomestiti s povezovanjem svojih dežel s severnoitalijanskimi pokrajinami. Sčasoma so italijanski poslovneži prevladali in obvladali skoraj celotno slovensko tržišče, saj jim je dajal vladar proti vnaprejšnjemu plačilu v zakup tudi monopolne pravice imenovane »apalt« nad nekaterimi dejavnostmi in proizvodi, kot so izvoz živega srebra, govedo, vosek, med, platno, les, uvoz morske soli in tobaka… Konec 17. stoletja pride do ustanavljanja prvih grosistov, specializiranih trgovcev, ki so bili običajno neposredno podrejeni deželnemu knezu. Na podlagi posebnega privilegija so se ukvarjali s trgovino na veliko, kajti trgovina na drobno jim ni bila dovoljena. Velikokrat pa so se ukvarjali tudi z bančništvom in špedicijskimi posli. Obvladovali so jih italijanski priseljenci, ki jih je v naše kraje privabil razvoj rudarstva, fužinarstva in priložnost, ki so jo zaznali v trgovanju oziroma posredovanju trgovine med Panonsko nižino in Italijo ter organiziranju prodaje domačih izdelkov, zlasti platna. Na njihov razvoj in širjenje je odločilno vplivala razglasitev Trsta in Reke, leta 1719, za svobodni pristanišči (Cvirn, Vidic 1999: 180-181).

Viri:

Jeraj, M. (2020). Podjetništvo Temelji. Ljubljana: GEA College, str. 74

Jarc, M. (2009). Rokodelstvo in obrt v »starih časih«. Štiri desetletja organizacije obrtnikov in podjetnikov Slovenije. Ljubljana: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, str.17

Cvirn, J. Vidic, M. (1999). Ilustrirana zgodovina Slovencev. Trgovci in mesta. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 180-181

Taurer, M. (2003). Razvoj računovodstva v anglosaškem svetu in pri nas (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta, Ljubljana, str.3

GEA College. (2005). Osnove računovodstva (skripta). GEA College, Center višjih šol, d.o.o., Ljubljana, str. 35

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na izobraževanje »Obdavčitev dobav blaga z vidika DDV«

Na delavnici bomo obravnavali dobave blaga brez prevoza in z prevozom,,uvoz/izvoz blaga, dobave/pridobitve blaga, posebnosti pri verižnih in tristranskih poslih, spletno prodajo, vse z vidika Zakona o DDV.

Cilj seminarja je seznanitev z aktivnostmi pomembni za pravilen obračun DDv pri pridobitvah, dobavah, uvozu, izvozu in spletni prodaji.

Več v priponki:

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno delavnico »Obdavčitev storitev z vidika DDV«

Na delavnici bomo obravnavali splošno pravilo, posebna pravila, nekatere posebnosti pri obdavčitvi storitev in samoobdavčitev, vse z vidika Zakona o DDV.

Cilj seminarja je seznanitev z uporabo splošnega in posebnih pravil pri storitvah ter delo na bolj zahtevnih primerih.

Več v priponki:

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno delavnico »RAČUNI, OBVEZNOSTI IN ODBITEK DDV«

Na delavnici bomo obravnavali pravila za izdajo računov, obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, obvezne podatke, ki jih mora vsebovati račun, poenostavljen račun, papirnate in elektronske račune, valuto na računu, vse z vidika Zakona o DDV.

Cilj seminarja je seznanitev z obveznimi vsebinami, ki jih mora vsebovati račun.

Več v priponki.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

POVRAČILA STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN POTNIH STROŠKOV V GOSPODARSTVU, vključno z novostmi v letu 2021

SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.