Vabilo: Osnove računovodstva in davkov za podjetnika

Kdaj: torek, 18. 10. 2023 od 10:00 do 17:00

Kje: Bazoviška cesta 13, 6250 Ilirska Bistrica, Showroom

 

Predavatelj: Tomaž Stojanović, SPOT Svetovanje PNR                                

 

Vabimo na usposabljanje z naslovom Osnove računovodstva in davkov za podjetnika. Spoznali bomo:

  • Računovodsko in knjigovodsko funkcijo
  • Bilanco stanja
  • Izkaz poslovnega izida
  • Obdavčitev – dohodnina, pravna oseba, normiranec
  • Prispevki – plača, s.p., druge oblike dela oz. pogodb
  • Osnovno razumevanje davčno priznanih in nepriznanih stroškov
  • Osnovno razumevanje DDV
  • Obvezne elemente računa
  • Razlikovanje prevoza na delo, službene poti in poti v tujino
  • Obračun potnega naloga

Glede na strukturo udeležencev, bomo poskušali sproti opozoriti na posebnosti iz vidika posamezne dejavnosti, omejitve ali pogoje za poslovanje.

 

 

Lepo vabljeni k udeležbi!

 

 

Prijave zbiramo do 16. 10. 2023 do 12:00. Število mest je zaradi načina izvedbe omejeno.

Prijavo oddajte na povezavi:

 PRIJAVA

»Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.«

Osnove ob vstopu v podjetništvo

Tomaž Stojanović
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Znani so podatki za plačevanje pavšalnih prispevkov za popoldanski s.p. v letu 2023

Prispevki v 2023 za obdobje januar – marec so se za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.) zvišali, glede na preteklo leto in znašajo 83,95 EUR. V marcu so se povečali še prispevki PIZ, tako so znani tudi prispevki za obdobje do april – december 2023 in bodo skupno znašali 85,10 EUR.

 

Samostojni podjetniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost in niso vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi te dejavnosti, ker so vključeni na neki drugi podlagi (običajno je to na podlagi delovnega razmerja), se štejejo za osebe, da opravljajo dejavnost kot postranski poklic in jih največkrat imenujemo popoldanski s.p.

 

Prispevki za popoldanski s.p. 2023 so sestavljeni iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za te se je skupni znesek prispevkov za obdobje od 1.4.2023 spremenil in skupno znaša 85,10 EUR. Prispevke in akontacije se enotno plačuje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Kar pomeni, da je potrebno znesek 85,10 EUR poravnati v maju. V kolikor zavezanec v posameznem mesecu opravlja dejavnost manj kot 15 dni (na začetku, ali koncu opravljanja dejavnosti), se plača polovičen znesek PIZ prispevka.

 

Naziv prispevka

Januar – marec 2023

April – december 2023

Prispevek za PIZ

41,04 EUR

42,19 EUR

Prispevek za ZZ

10,73 +32,18 = 42,91 EUR

10,73 +32,18 = 42,91 EUR

Skupaj prispevki

83,95 EUR

85,10 EUR

 

Sprememba višine se nanaša na prispevek PIZ, kar je bil objavljeno v Uradnem listu RS, št. 30/2023, v sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, ki veljajo od 1. 4. 2023 dalje, na podlagi 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. Prispevek za PIZ se plačuje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt.

 

Obveznost plačevanja pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje je določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zneski so določeni v odstotku od povprečne plače za oktober preteklega koledarskega leta. Upoštevajoč podatek Statističnega urada RS (povprečna bruto plača za oktober 2022 znaša 2.024,03 EUR. ZZZS-ju se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje.

 

Kako plačamo prispevke?

 

Znesek poravnate na spodnja TTR-ja. V sklicu navedete model 19 in vašo davčno številko z obveznim pripisom 44008 za ZPIZ in 45004 za ZZZS.

 

Prejemnik

Transakcijski račun

Sklic

Znesek

ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

SI56 0110 0888 2000 003

Model 19, vaša davčna številka + 44008

42,19 €

ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje RS

SI56 0110 0888 3000 073

Model 19, vaša davčna številka + 45004

42,91 €

Skupaj PIZ in ZZ

 

 

85,10 €

 

Za generiranje plačila položnice in preveritev stanja obveznosti do države se lahko poslužite aplikacije eDAVKI, ki je na voljo na spletni strani FU in kot aplikacija za telefone. Kar lahko preberete na: https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/mobilna_aplikacija_edavki/

https://edavki.durs.si

 

Tomaž Stojanović, mag. posl. ved
NEC, Cerknica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno on-line dvodnevno daljše izobraževanje Priprave na zaključek poslovnega leta

Alenka Volk Penko

 SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

E-PRIJAVA NEZGOD IN POŠKODB PRI DELU

Bolj varna in zdrava delovna mesta ter dobro počutje delavcev prispevajo k ekonomski učinkovitosti gospodarstva in splošni družbeni blaginji, kajti kljub temu, da delavcev ne najdemo v premoženjski bilanci podjetja, je delovna sila ključni vir vsake uspešne organizacije.

Hitre tehnološke spremembe, kot so avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija, radikalno posegajo v delovno okolje. Beležimo vedno večje obremenitve zaposlenih, pomanjkanje prostega časa, stres in velikokrat tudi prezentizem.

Spremenjeni pogoji dela, delovnega časa in veščin, potrebnih za opravljanje dela, zahtevajo tehten premislek in drugačen pristop k zagotavljanju zdravja in varnosti pri delu. Zasledujoč cilje nacionalnega interesa, smo v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu za obdobje od leta 2018 – 2027, zapisali zmanjšanje števila nezgod pri delu med prednostne cilje.

V skladu z 41. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu ( v nadaljevanju: ZVZD-1) so dolžni delodajalci v pisni obliki prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljevanju: ZZPPZ) pa nalaga delodajalcem obveznost obveščanja NIJZ o vsaki smrtni poškodbi, zaradi katere je delavec odsoten najmanj en dan.

Bolj prijazno ureditev prinaša Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 78, dne 2.6.2022 in je stopil v veljavo 17.6.2022, uporablja pa se od 1.9.2022 dalje. Od 1.9.2022 dalje se bo namreč prijavljalo nezgode pri delu na enotnem obrazcu Prijava nezgode in poškodbe pri delu v elektronski obliki. Z izpolnitvijo splošnega dela obrazca, se bo štelo, da je delodajalec izpolnil obveznost, ki mu jo nalaga ZZPPZ in ZVZD-1, kajti sistem bo samostojno zaznal morebitno obveznost prijave po določbah ZVZD-1 in jo poslal Inšpektoratu RS za delo.

Prijavni obrazec bo sestavljen iz splošnega in zdravstvenega dela. Izpolni se elektronsko na portalu SPOT, razen v primeru, ko delodajalec ni vpisan v Poslovni register Slovenije. V takšnem primeru delodajalec izpolni splošni del obrazca v papirni obliki in ga osebno ali po pošti posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter zavod pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun izvrši prijavo preko portala SPOT.

Splošni del obrazca, ki vsebuje podatke o prijavitelju, delodajalcu, poškodovancu, nezgodi in poškodbi pri delu, izpolni delodajalec na portalu SPOT, ga digitalno podpiše in preko portala hkrati posreduje na ZZZS in IRSD.

Zdravstveni del obrazca, ki vsebuje podatke o zdravstvenem stanju poškodovanca, ki je posledica poškodbe pri delu, elektronsko izpolni osebni zdravnik poškodovanca in ga on-line posreduje v informacijski sistem ZZZS. V primeru, da poškodovanec nima osebnega zdravnika in ne stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se zdravstveni del obrazca ne izpolni.

Podrobnejša navodila v zvezi z izpolnjevanjem obrazca bodo sprejeli poslovodni organi IRSD, ZZZS in NIJZ.

Do začetka uporabe Pravilnika o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (Ur. list, RS, št. 78/2022), se v celoti uporabljajo določbe Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (Ur. list RS, št. 54/13).

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

ALI JE SISTEM »NORMIRANSTVA« UGODNEJŠI?

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ugotovljen kot razlika med prihodki doseženimi z opravljanjem dejavnosti in stroški, ki jih ugotavljamo s pomočjo predpisov o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.

Na podlagi 3. odstavka 48. člena ZDoh-2, pa se lahko davčni zavezanci, ob izpolnjevanju določenih pogojev, odločijo za ugotavljanje davčne osnove davčnega leta, z upoštevanjem normiranih odhodkov. Normirani odhodki se pripoznajo v višini 80% fakturiranih prihodkov, vendar ne več kot 40.000 EUR, oziroma 80.000 EUR, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za poln delovni čas in sicer neprekinjeno najmanj pet mesecev (59. člen ZDoh-2).

Odločitev, na kakšen način bo ugotavljal davčno osnovo, mora zavezanec sprejeti že ob registraciji, oziroma najpozneje v osmih dneh od dneva vpisa v PRS. Med letom se je ne more spreminjati, zamenjava je možna z novim koledarskim letom.

Ob vstopu v sistem je potrebno upoštevati spremembe ZDoh, ki veljajo od 1.1.2018 dalje, predvsem prihodkovni limit, saj se skladno z devetim odstavkom 48. člena v prihodke iz dejavnosti, ugotovljene po pravilih o računovodenju, poleg primerov iz 1. točke 9. odstavka citiranega člena, štejejo tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb (2. točka 9. odstavka 48. člena), razen v primerih, ko zavezanec dokaže, da glavni ali eden od poglavitnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov (dokazno breme je na zavezancu).

Načeloma naj bi bil sistem ugotavljanja davčne osnove s pomočjo normiranih stroškov primernejši za tiste, ki opravljajo različne storitvene dejavnosti in nimajo visokih stroškov v zvezi z nabavo materiala, blaga, ne nabavljajo osnovnih sredstev, nimajo vzdrževanih družinskih članov ali dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti kot »popoldanci«. Seveda pa zapisano vedno ne drži, zato je potrebno pred sprejemom odločitve izdelati predračun davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov in morebitnih olajšav ter ga primerjati s sistemom ugotavljanja odhodkov s pomočjo normiranih stroškov.

Ena izmed prednosti, ki jih ponuja sistem normiranih stroškov, je vsekakor poenostavljeno vodenje evidenc, kar pomeni prihranek pri času in denarju; samostojnemu podjetniku ni potrebno predlagati letnega poročila službi AJPES in plačevati javne objave; zaradi enostavnega načina ugotavljanja davčne osnove, je tudi priprava davčnega obračuna enostavnejša; obdavčitev je cedularna. Po drugi strani pa takšna obdavčitev ne omogoča uveljavljanja nobenih olajšav (npr. osebne olajšave, olajšave za vzdrževane družinske člane, olajšave za investiranje, olajšave za zaposlovanje, olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, olajšave za donacije, itd…). Dohodnino od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20% davčni stopnji in sicer vedno, tudi v primeru »izgube«. Šteje se, da je davek dokončen.

Ob zaključku bi rada opozorila, da »prag« za vstop v sistem »normirancev« ni enak »pragu« za vstop v sistem DDV-ja, kajti pri vstopu v sistem DDV-ja, način ugotavljanja »meje« za vstop ni koledarsko leto, ampak obdobje zadnjih 12 mesecev, kar pomeni, da lahko izpolnjujete pogoje za »normirance«, a ste se dolžni identificirati za namene DDV-ja.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.