NE ODLAŠAJTE S POSODOBITVIJO DOKUMENTACIJE

Izjava o varnosti z oceno tveganja

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/11) določa pravice in dolžnosti delodajalcem in delavcem v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Posebno skrb mora nameniti zagotovitvi varnosti in zdravju nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca na vseh organizacijskih ravneh.

Običajno delodajalci prenesejo strokovne naloge na področju varnosti pri delu na strokovnega sodelavca ali zunanjo strokovno službo ter strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenih ukrepov na izvajalca medicine dela, kljub temu pa jih to ne obvezuje odgovornosti na tem področju.

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni pri delu, po postopku, določenem v 1. odstavku 17. člena ZVZD-1. Opustitev slednjega je prekršek sankcioniran z globo od 2.000 do 40.000 EUR.

Seveda pa takšna ocena ni dokončna, kajti delodajalec je dolžan popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni; ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo in ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

SARS-COV-2 je bil letošnjega junija formalno uvrščen v direktivo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi bioloških dejavnikov, zato je potrebno dokumentacijo in interne akte s področja varnosti pri delu prilagoditi novim okoliščinam, kajti v dani situaciji  namreč ukrepi, ki jih delodajalec zagotavlja na podlagi obstoječe ocene tveganj delovnih mest, praviloma ne zadostujejo. Zato je potrebno sprejeti in izvajati dodatne ukrepe s ciljem, da se v danih okoliščinah zagotovi čim bolj varno in zdravo delo delavcev.

Pri tem so vam lahko v veliko pomoč priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (https://nijz.si/sl), Združenja za medicino dela (https://www.anticovid.zmdps.si) in drugih pristojnih inštitucij.

Na terenu se zaznava vedno več obiskov delovnih inšpektorjev, ki med drugim preverjajo, ali ste že izpolnili to obvezo, torej revidirali dokumentacijo in uredili protokole. Na drugi strani pa izvajalci storitev s področja varnosti pri delu, zaradi povečanega obsega povpraševanja, ne uspejo pravočasno pripraviti revizije. Glede na to vam svetujemo, da si sprotno beležite, kakšne ukrepe ste sprejeli in kdaj in kako so bili delavci obveščeni, saj se boste ob obisku inšpektorja le težko spomnili za nazaj, brez vodenja ustreznih evidenc.

Izvajalec medicine dela

Z globo v razponu od 2.000 do 40.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki ne zagotovi, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo pri delu izvaja izvajalec medicine dela.

Izvajalec medicine dela opravlja, odvisno od vrste dejavnosti ter vrste in stopnje tveganja za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, zdravniške preglede delavcev, sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izdelavo izjave o varnosti; seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti; spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom in odkriva njihove vzroke; pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravniških pregledih; sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela in sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

Pandemija COVID-19 je v svetu in pri nas še naprej v polnem razmahu, zato je sodelovanje z izvajalcem medicine dela v teh časih še bolj nujno in potrebno.

O aktualnem stanju ja na novinarski konferenci 25. septembra letos spregovorila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Opozorila je na kar nekaj načinov za omejevanje širjenja virusa v delovnih prostorih, predvsem pa je izpostavila razkuževanje in prezračevanje proizvodnih prostorov, način organizacije delovnega procesa po sistemu ločenih skupin delavcev, ki se med sabo ne družijo in mešajo. Kot kritične točke za širjenje virusa pa omenila vhode v podjetje, registrirne ure, umivalnice, stranišča, prostore za kadilce in jedilniške prostore, itd.  Predvsem pa nam položila na srce, da Nacionalni inštitut za javno zdravje ne more pripraviti tako natančnih in specifičnih navodil, kot bi pričakovali delodajalci, saj se v organizacijah delovni procesi razlikujejo in ob tem delodajalcem svetovala, da se prvenstveno posvetujejo o problemih in tveganjih s strokovnimi sodelavci, ki so jim zaupali naloge na področju varnosti pri delu, torej

varnostnimi inženirji in specialisti medicine dela.

Alenka Volk Penko
 SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na On-line ŠOLA DDV-ja v DVEH KORAKIH

V A B I L O

 na brezplačno  ON-LINE izobraževanje

v ponedeljek, 28. septembra 2020 s pričetkom ob 9.00 in v torek, 29. septembra 2020 s pričetkom ob 10.00 uri.

On-line

ŠOLA DDV-ja v DVEH KORAKIH

Cilj seminarja je spoznati kakšne so posebnosti pri obračunavanju DDV-ja pri dobavah blaga in storitev; posebnosti pri transakcijah z nepremičninami in spletni prodaji; naučiti se na kaj je potrebno paziti pri izstavljanju računov in odbijanju vstopnega davka.

Program:

  1. Predstavitev SPOT Svetovanje PNR
  2. Šola DDV-ja v dveh korakih
  3. Izstavljanje računov, nastanek davčne obveznosti in pravice do odbitka DDV:
    1. vrste računov,
    1. katero klavzulo je treba napisati na račun,
    1. kdaj je treba obračunati DDV in
    1. kdaj smemo odbiti DDV.
  4. Obračunavanje DDV od storitev:
    1. kdaj uporabimo splošno pravilo,
    1. posebnosti pri obdavčitvi kotizacij, prevoznih, restavracijskih in elektronskih storitev, storitev, povezanih z nepremičninami ipd.,
    1. kdaj je treba izvesti samoobdavčitev od prejetih storitev.
  5. Obračunavanje DDV pri dobavah blaga:
    1. novosti pri dobavah blaga znotraj EU v letu 2020,
    1. uvoz in izvoz blaga,
    1. skladiščenje blaga na odpoklic,
    1. posebnosti pri verižnih in tristranskih dobavah.
  6. Obdavčitev transakcij z nepremičninami in gradbenih storitev:
    1. kdaj se pri prodaji nepremičnine plača DDV in kdaj 2 % davek na promet nepremičnin,
    1. kdaj uporabimo nižjo stopnjo 9,5 %,
    1. posebnosti pri uporabi 76.a čl. ZDDV-1 pri gradbenih storitvah,
    1. kako so obdavčene najemnine in obratovalni stroški.
  7. Vračilo DDV v tujini, oprostitve in posebne ureditve:
    1. postopek vračila za v tujini plačan DDV,
    1. oprostitve plačila DDV,
    1. kdaj se morajo mali davčni zavezanci registrirati za DDV,
    1. uveljavljanje pavšalnega nadomestila pri kmetih,
    1. plačevanje DDV od razlike v ceni pri organiziranju potovanj.

Predavateljica

Maja Dolinar Dubokovič je zaposlena v družbi Movens d. o. o. kot davčna svetovalka. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začela na davčni upravi in jo nadaljevala v revizijskih hišah. Poglobljeno se ukvarja z davčnimi predpisi in svetovanjem na področju obdavčitve pravnih in fizičnih oseb, predvsem na področju DDV in dohodnine. Je članica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije. Piše strokovne članke in predava na seminarjih, kongresih in konferencah, povezanih z davčno tematiko.

Komu sta webinarja namenjena

Webinarja sta namenjena vsem, ki imate opravka z obračunavanjem in plačevanjem DDV, tako pri domačih kot tudi mednarodnih transakcijah, pa tudi vsem drugim, ki bi radi obnovili ali pridobili znanje na področju DDV. Primerni so za udeležence iz gospodarstva in javnega sektorja.

Termini in kraj

28. 9. 2020, od 9.00 do 13.15, (v mes je 30 min pavze), prijava najpozneje do 25.9.2020 do 12.00 ure

29. 9. 2020, od 10.00 do 14.15, ( v mes je 30 min pavze), prijava najpozneje do 28.09.2020 do 12.00 ure

Vljudno prosimo, da udeležbo na brezplačnem spletnem izobraževanju potrdite na

                                       alenka.volk@ozs.si

Ob prijavi navedete ime in priimek udeleženca in naziv podjetja oz. organizacije.

Po prijavi vam bomo poslali pp prezentacijo in povezavo do webinarjev.

V kolikor imate vprašanja na temo DDV-ja, nam pošljite vprašanja skupaj s prijavo.

Alenka Volk
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

OGLED DOBRIH PRAKS – SLOVENSKA OBALA

Turistični bon, eden izmed ukrepov protikoronske zakonodaje, kotira na samem vrhu lestvice multiplikativnih učinkov. Podatki kažejo, da jih je bilo največ unovčenih v Istri, zato ni naključje, da so si primorsko-notranjski podjetniki izbrali obalna mesta za ogled dobrih praks.

V organizaciji SPOT Svetovanje PNR smo konec julija obiskali nekdaj zelo brkinsko obarvano Izolo in prisluhnili zgodbi o prvi evropski tovarni za predelavo in konzerviranje rib, ki datira v leto 1879. Od leta 2009 dalje je v lasti podjetja Pivka perutninarstvo d.d., ki nadgrajuje blagovno znamko Delamaris.

Nič manj ni bila zanimiva zgodba družinskega podjetja Radolovič.

Leta 1989 so od takratnega ribolovnega podjetja Riba kupili prvo ribiško barko in z njo v najboljših časih z mrežo kočo lovili vse do Dolgega otoka na Hrvaškem. Po osamosvojitvi Slovenije so bili prisiljeni ribolov omejiti na območje slovenskega morja, barko preurediti in dejavnost razširiti. Razpolagajo s tremi ladjami, ki jih v hladnejšem delu leta, nekje od oktobra do marca uporabljajo za ribolov, od aprila do septembra pa z njimi prevažajo potnike. Z eno izmed njih smo se vzdolž slovenske obale popeljali tudi mi in si ogledali školjčišče klapavic podjetja Prosub d.o.o., znanega po blagovni znamki Okus morja. Gojenje klapavic je zelo zapleten postopek. Poteka v več fazah in zahteva ogromno ročnega dela. Školjke pa so tudi zelo občutljivo živilo, zato ves čas vlagajo v gojitvene linije in infrastrukturo na kopnem, predvsem v izgradnjo bakterioloških prečiščevalnih sistemov ter tako zagotavljajo maksimalno varen produkt za potrošnika.

Pot po kopnem smo nadaljevali v Piranu. Obiskali smo kulturno središče in multimedijski muzej Mediadom Pyrhani ter s pomočjo najsodobnejše tehnologije v 3D tehniki spoznali zgodovino in kulturni razvoj mesta zraslega na soli.

Podatki FURS-a kažejo, da so domači turisti z boni v večji meri plačevali nastanitve v poletnih turističnih destinacijah med katerimi daleč prednjači Portorož, ki velja za najpomembnejši turistični, kopališki in zdraviliški kraj slovenske Istre. Po zaslugi benediktincev iz samostana sv. Lovrenca, ki so že v 13. stoletju zdravili s pomočjo morske vode in blata iz bližnjih solin, se ponaša s častitljivo tradicijo zdraviliškega kraja. Za uradni začetek portoroškega turizma pa velja leto 1885, ko so na pobudo piranskega zdravnika Giovannia Lugniania preuredili del kemične tovarne v poskusno zdravilišče, v katerem je s pomočjo oblog iz solnega blata in pitja slanice, uspešno zdravil revmatske in druge bolezni.

V Portorožu smo se seznanili s projektom IstraCard.si, asociacijo turističnih in gospodarskih subjektov združenih z namenom lažjega uresničevanja tržnih ciljev ter spoznali nekatere zanimive deležnike.  S produkti se je predstavila kmetija Morgan iz Grintovca, znana po večkrat nagrajenih oljčnih oljih iz ekološke pridelave in podjetnik Davor Podbevšek, ki že nekaj časa uspešno piše inovatorsko zgodbo o Barba soli.

Alenka Penkp
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo: AKTUALNI RAZPISI (KREDITNE LINIJE) V ČASU PANDEMIJE ZA PODJETJA

Vabimo vas, da se udeležite delavnice, kjer vas bomo seznanili z aktualnimi informacijami glede razpisov na področju financiranja podjetij s poudarkom na kreditnih linijah z nič ali nizko obrestno mero Slovenskega regionalno razvojnega sklada in Slovenskega podjetniškega sklada.

 

 

VABILO

na delavnico

 

AKTUALNI RAZPISI (KREDITNE LINIJE) V ČASU PANDEMIJE ZA PODJETJA

 

Kdaj: 15. 9. 2020 ob 10. uri

Kje: v prostorih GZS RZ Postojna, Cankarjeva 6, Postojna

 

Predavatelja:

– Tjaša Kariš, vodja sektorja za izvajanje spodbud /Slovenski regionalno razvojni sklad

– Tomaž Stojanović, NEC, Cerknica / SPOT Svetovanje PNR

 

Vsebina:

·        – Predstavitev razpisov Slovenskega regionalno razvojnega sklada:

                              – Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil na problemskih in obmejnih problemskih območjih – B1 (za Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Loška dolina)

·        – Predstavitev razpisov Slovenskega podjetniškega sklada:

P7R 2019 Mikrokrediti na problemskih in obmejnih območjih (Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Loška dolina) – do 25.000 EU

P7C 2020 COVID – KREDITI ZA BLAŽITEV POSLEDIC EPIDEMIJE SARS-CoV-2 NA GOSPODARSTVO (za turistični sektor) in samo Cerknica, Bloke

SPS P1 plus 2020 (kredit + garancija) za MSP 5+, Mladi MSP, COVID-19 – različno do 100.000, 200.000, 1,25 mio EUR

Javni poziv COVID19 za nakup zaščitne opreme

·      – SID Banka – financiranje za mala in velika podjetja (predstavitev v primeru udeležbe malih in srednjih podjetij in interesa)

·      – Osnove – povezane družbe in določanje velikosti podjetij, de minimis / državne pomoči

·        – Predstavitev SPOT Svetovanje Primorsko-notranjske regije

 

 

Vljudno prosimo, da udeležbo potrdite na

alenka.volk@ozs.si

Veselimo se srečanja z vami!

Alenka Volk,

SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na začetno delavnico Excela

V A B I L O

na brezplačno izobraževanje

v torek, 8. septembra 2020 s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 13 (pritličje SHOWROOM SPOT Svetovanje Primorsko-notranjske regije).

ZAČETNA DELAVNICA EXCELA

Cilj delavnice: spoznati osnovne uporabne funkcije programa.

Program:

  • Uvod v Excel
  • Osnovne uporabne funkcije programa Excel
  • Testiranje in učenje funkcij na primeru
  • Izrisovanje tabel in grafov v Excelu
  • Priprava lista za tiskanje

Vsak udeleženec naj ima s seboj svoj računalnik. Program in težavnost bo prilagojena glede na predhodno znanje udeležencev.

Vljudno prosimo, da udeležbo na brezplačnem izobraževanju potrdite na alenka.volk@ozs.si ali 031/641 311.

Število udeležencev je omejeno. Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest.

Alenka Volk
OOZ Ilirska Bistrica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Pomoč podjetjem ob zgodnjih težavah

Program EWS (SPIRIT Slovenija) – mentorski program, da bi podjetja v težavah preživela

 

Podjetja se lahko znajdejo na prelomu ali začnejo zaznavati težave zaradi različnih notranjih ali zunanjih vzrokov. Program Early warning system (EWS) (Sistem zgodnjega opozarjanja) ni posledica »korona krize«. Zadnji dve leti ga oblikujejo na agenciji SPIRIT Slovenija. Podjetjem je na voljo brezplačno. Pilotno se prične z julijem 2020, pri čemer gre za poizkus, da bi v letu dni vzpostavili celoviti sitem podpore. V pilotnem obdobju, bo zbiranje povratnih informacij zelo pomembno, tako da bo mnenje podjetnikov in njihov predlogi ključni pri dokončnem oblikovanju programov. S program so pričeli na Danskem in teče v 8 evropskih državah. Programi so prilagojeni glede na specifike in mentaliteto posameznih držav.

 

Kaj pravzaprav je EWS in kaj podjetje s tem pridobi?

 

Gre za mentorski program, z namenom, da bi na podlagi identificiranih izzivov, omogočili podjetjem v težavah preživetje, še predno ta zaidejo v nerešljive težave. Premalokrat se zavedamo, da tisti, ki smo na podjetniški poti, predstavljamo za skupnost in državo pomembno vlogo. Ni veliko pogumnih posameznikov, ki so na podjetniški oz. poslovni poti med 2 milijonskim prebivalstvom Slovenije. Tega se zaveda SPIRIT Slovenija, zato si želijo omogočiti pomoč tistim, ki bi jo potrebovali, ne glede na velikost podjetja, od samostojnih podjetnikov, do malih in srednjih organizacij. Kdo je profil uporabnikov? Torej vsi razen, start-up podjetja (ti imajo ločeni program) in tisti, ki so po zakonu že v težavah oz. prestrukturiranju (pokriva ločeno z aktivnostmi MGRT). V pilotni izvedbi je EWS odprt za vse, saj želijo ugotoviti, kdo je pripravljen sprejeti brezplačno pomoč in so se pripravljeni tudi diverzifivirati, v kolikor je to relevantno. Vsi, ki imajo izziv, ki ga ne znajo rešiti, vendar veliko prej, kot tik pred stečajem ali zaprtjem organizacije. Bolj zgodaj kot se podjetnik vključi, bolje je.

 

Bistvo in namen EWS je:

·      – Zgodnja detekcija in reševanje težav v podjetjih s pomočjo zunanjih virov

·     –  Asistenca podjetjem v težavah preko kontroliranega procesa:

o   Objektivna evaluacija stanja

o   Razporeditev in določitev aranžmaja najustreznejše obravnave

o   Zagotovitev pomoči za optimizacijo razmer

·      – Aktiven pristop k reševanju težav v podjetjih na najprimernejši način, omejevanje posledic težav za podjetja in podjetnike

– Cilj je, da vsaj 50% podjetij po vključitvi preživi – taki so tudi rezultati oz. izkušnje iz drugih držav.

– Vključena podjetja bodo s tem programom dobila pregled stanja podjetja v relevantnih ozirih, primerjavo z najboljšimi praksami, identifikacijo potrebnih izboljšav — podjetje dobi realno oceno o stanju in možnostih za ureditev razmer. Glede na stanje organizacije bo sledila razporeditev podjetja v najustreznejšo skupino za nadaljnjo obravnavo, sledijo standardni postopki nudenja pomoči glede na kategorijo — podjetje je deležno programa najbolj adekvatne pomoči.

– SPIRIT ima sklenjeno pogodbo s CEED Slovenija, ki ima mrežo svetovalcev oz. mentorjev.

– Nato sledi izvedba pomoči — angažma ustreznega svetovalca ali mentorja za nudenje pomoči in proces izvedbe, kjer podjetje prejme ustrezno pomoč, s čimer se mu olajša premoščanje težav.

Kaj so težave? Težave so subjektivne narave. Večina definicij izhaja iz finančnega stanja v smislu, v težavah je podjetje, ki ni sposobno vrniti dolga. Pri čemer je to posledica in ne vzrok. Ko se finančno vidi, je običajno (pre)pozno. Stvari je potrebno začeti reševati pri vzrokih in ne pri posledicah ter dovolj zgodaj.

Ta sistem (EWS) si predstavljajte kot pomoč, ki je na voljo, ko še ni prepozno.

 

Najpogostejše težave v MMSP:

             Statusni, regulatorni ali drugi formalni zapleti

             Premajhna osredotočenost na osnovni posel

             Neustrezno obvladovanje generičnega in/ali specifičnega dela poslovanja

             Konkretne hibe na strokovnem ali poslovnem področju delovanja

             Pomanjkanje nekaterih izmed ključnih kompetenc (trženje, tehnologija, obvladovanje procesov, HCM, …)

             Prenizka operativna profitabilnost

             Neustrezni apetiti glede investiranja

             Neustrezno financiranje

             Nevzdržnost denarnih tokov

             Inertnost ali prepozno reagiranje na spremenjene razmer

             Nepoznavanje alternativ in možnih rešitev

             Nepripravljenost obrniti se po pomoč

 

 

EWS program v okviru SPIRIT Slovenija

              Program pomoči za mikro, mala in srednje velika podjetja v težavah

             Brezplačna pomoč, ki pa zahteva poln angažma vodilnih ljudi v podjetju v težavah

             Prijava preko spletnega splošno dostopnega obrazca, kjer podjetnik sam ali s pomočjo SPOT svetovalca predstavi podjetje in težave ter prosi za pomoč

             Preko obrazca se pridobi dovolj informacij, da se podjetje lahko uvrsti v eno izmed 4 kategorij nadaljnje obravnave:

o   pomoč ni smiselna/potrebna

o   preusmeritev na enega ostalih programov SPIRIT Slovenija

o   izvedba pomoči preko EWS brezplačnega mentorstva

o   potreba po enem od insolventnih postopkov

             V primeru točke (3) – EWS pomoči se podatki o podjetju predajo mentorski organizaciji, ki poskrbi za to, da podjetje dobi najustreznejšega mentorja

             Mentor se vključi v reševanje težav v podjetju in glede na možnosti pripomore k rešitvi situacije

             Program poteka pod okriljem agencije SPIRIT Slovenija, vanj pa so poleg zainteresiranih podjetij vključeni še mentorska organizacija, mentorji ter drugi ustrezni strokovnjaki

 

Možna vsebinska področja angažmajev zunanjih mentorjev pri optimizacij podjetij preko EWS sistema pomoči



Kako deluje?

Podjetje bo na spletni strani SPIRIT imel na voljo spletni vprašalnik, katerega bo potrebno izpolniti. Pomoč pri izpolnitvi lahko podjetnik dobi na SPOT točki (torej tudi pri nas).

Podjetnik bo moral izpolniti 2 vprašalnika. Prvi obrazec na spletni strani SPIRIT – reševanje 5-10 min. Obrazec ni podlaga za izključevanje, omogoča spoznati podjetje, koliko je odprta do svetovanja in kakšno je stanje. Drugi vprašalnik bo bolj poglobljen ½ do 1h.

 

Ne bi se radi izpostavljali (in da bi kdo zvedel)…

Razmerje zaupnosti je tu zelo pomembno in ključno. Podjetje s težavami se ne bo znašlo na javnem seznamu ali kaj podobnega. Ti podatki ne bodo sporočeni davčnim organom, sodiščem itd. Ta pomoč temelji na zaupanju in varovanju, absolutno in brezpogojno, informacij o podjetniku.

Osebna stiska podjetnika se lahko reflektira na vse okoli te osebe, lahko pride do negativne klime in apatačinosti, pri čemer mora podjetnik to zaznati in skrbeti, da to ozavesti. Podjetnik mora verjeti in iti v spremembo.

Implementacija v podjetja je velik izziv, saj svetovalci lahko pridejo do rešitve, pri čemer je izvedba rešitev v poni odgovornosti v organizaciji, interno. Podjetnik se morajo tega zavedati, predno gredo v proces svetovanja.

Mentor spremlja implementacijo. V praksi je zelo lahko boleče za podjetnika, če ne naredi ali ni zmožen naredit implementacije. Ure za analizo in oblikovanje rešitev tako postanejo nesmiselne ali se celo oblikuje sovražen odnos do svetovanja. Odpor do zunanjega se poveča. Podjetnik mora biti pripravljen in sposoben sprejeti pomoč. Strah in občutek sramote sta značilna za naše okolje, vendar ni tu nič sramotnega, da podjetnik poskuša izboljšat poslovanje in sprejeti pomoč. Družbeni pomen podjetnikov je velikokrat premalo cenjen, vendar vedite – cenimo vas in vaš napor.

Če se prepoznate in bi nam želeli zaupati vaše potrebe, vas vabimo da nam pišete na info@spot-pnr.si, nas pokličete ali obiščete. Več informacij pa bo objavil tudi SPIRIT na svojih straneh v juliju.

Tomaž Stojanović, mag. posl. ved
NEC, Cerknica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

POLETNI DAVČNI UTRIP

V A B I L O

  na brezplačno izobraževanje

v sredo, 17. junija 2020 s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 13 (pritličje SHOWROOM SPOT Svetovanje Primorsko-notranjske regije).

POLETNI DAVČNI UTRIP

Cilj seminarja je odgovoriti na vprašanja, ki se nam porajajo te dni, predvsem iz 3. paketa: čakanje na delo, skrajšan delovni čas, ali je nadomestilo za čas čakanja enako kot je bilo do 31.5.2020; kaj je potrebno storiti, da pošljemo delavca na čakanje ali odredimo skrajšani delovni čas ter seveda poročanje na REK obrazcih in izplačilo regresa za letni dopust……

Program:

  1. Regres ( delovnopravni in davčni vidik)
  2. Bonitete z vidika ZDoh-2 in ZDDPO-2
  3. Povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz na delo, službene poti)
  4. Ukrepi po ZIUOOPE
  5. Odgovori na vprašanja (v kolikor bo do 15.6.2020 pripravljen predlog četrtega paketa ukrepov, pa bomo rekli še kakšno na to temo)

Predavateljica: Jasmina Malnar Molek, svetovalka v Svetovalnem centru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Predavateljica ima več kot 27 let delovnih izkušenj na področju računovodstva in davkov ter je avtorica številnih strokovnih člankov.

Trajanje : 10.00-13.00

 

Vljudno prosimo, da udeležbo na brezplačnem izobraževanju potrdite na alenka.volk@ozs.si ali 05/71 00 360 ali 031/641 311, najpozneje do 15.06.2020.

Alenka Volk, SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI DELAVCEV

Kljub temu, da ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahteva predložitev zdravniškega spričevala le za nosilce kmetijske dejavnosti in njihove družinske člane, torej zavarovance na podlagi 07, 51 in 52, so preventivni zdravniški pregledi obvezni za vse zavarovance.

Pravno podlago najdemo v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1), ki v 36. členu določa: »Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.« Delodajalčeva obveznost je hkrati delavčeva pravica in dolžnost (54.člen ZVZD-1). Opustitev ali neizpolnjevanje obveznosti je prekršek, ki je sankcioniran. Za delodajalca je predpisana globa od 2.000 do 40.000 evrov. Z globo od 500 do 4.000 evrov pa se kaznuje še odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek. Prav tako je z globo od 100 do 1.000 evrov kaznovan delavec, ki se ne odzove in ne opravi zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu.

Vrsto, obseg in vsebino preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter način in roke za opravljanje slednjih natančneje določa Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. list RS, št. 124/06; v nadaljevanju: pravilnik).

Opravljajo se zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, s ciljem preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom in preprečevanjem invalidnosti. Skratka z njimi se ugotavlja delavčevo zmožnost za opravljanje določenega dela. Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda pa je ocena tveganja s posebnim poudarkom na zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju.

Poznamo tri vrste preventivnih zdravstvenih pregledov in sicer: predhodne preventivne zdravstvene preglede, usmerjene obdobne preventivne zdravstvene preglede in druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede.

S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu, zato je obvezen pred prvo zaposlitvijo ali po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom pa se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju. Vrsta, obseg, vsebina in roki  so določeni z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca, izjemoma pa lahko pooblaščeni zdravnik s pismeno utemeljitvijo določi krajši rok za naslednji usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled, če sta ogrožena varnost in zdravje delavca pri delu.

V določenih primerih pa je delodajalec dolžan poslati delavce tudi na druge usmerjene preventivne zdravniške preglede in sicer po vsaki poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za opravljanje dela, ki ga je opravljal pred poškodbo; če obstaja sum, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja zaradi dela pri delodajalcu; če gre za delavce, ki so se pri delu v obdobju enega leta poškodovali trikrat ali večkrat; po trajni prekinitvi izpostavljenosti mutagenim, teratogenim in rakotvornim snovem ter drugim škodljivostim s kumulativnimi, poznimi ali trajnimi učinki; pred začetkom dela z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve ni bil pregledan in takšna zahteva izhaja iz ocene tveganja ali pred napotitvijo na strokovno usposabljanje ali prekvalifikacijo za delo z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami.

Delodajalec pa ima tudi pravico, da pošlje delavca na usmerjevalni preventivni zdravstveni pregled pri delavčevi zmanjšani delovni zmožnosti; po poškodbi, ki je nastala izven dela, a je zdravljenje trajalo daljše časovno obdobje in obstaja sum v delavčevo zmožnost za opravljanje dela; če obstaja sum na bolezni odvisnosti in če gre za delavca, ki je bil v obdobju enega leta v bolniškem staležu petkrat ali večkrat.

Po vsakem opravljenem zdravstvenem pregledu pooblaščeni zdravnik izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delovno okolje, z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja, ki ga posreduje delodajalcu. O ugotovitvah obvesti tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika.

Delodajalec mora napotiti delavca na usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled najmanj 30 dni pred iztekom roka, ki je določen v izjavi o varnosti.

Za nadzor nad izvajanjem zapisanega je pristojna inšpekcija za delo. Kazni niso zanemarljive, odškodninske tožbe v primeru, če se delavcu kaj zgodi na delovnem mestu, pa ne bo imel opravljenih zdravstvenih pregledov, pa enormne.

Alenka Volk Penko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Interventni ukrepi v Republiki Italiji

Tudi italijanska vlada je zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) sprejela številne ukrepe. Z odlokom št. 145 z dne 03.04.2020 sta ministrstvo za zdravje in promet uvedla nove pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tuja prevozniška podjetja in vozniki, ki vozijo v Italiji.

Glavne obveznosti so:

  1. Tuje prevozniško podjetje, ki vstopa na italijansko ozemlje, je dolžno predhodno najaviti vstop na italijansko ozemlje in sicer po e-pošti na krajevno pristojno zdravstveno ustanovo, po kraju, kjer vstopa vozilo na italijansko ozemlje. Takšno prijavo mora imeti s seboj voznik in jo na zahtevo uradnega organa (policije) pokazati.

Prijava naj vsebuje naziv in naslov prevozniškega podjetja, podatke o vozniku: ime, priimek, kraj in datum rojstva, telefonsko številko ter ostale podatke pomembne za nadzorni organ: državo iz katere prihaja, datum vstopa v Italijo, ime mejnega prehoda, kjer bo prestopil mejo, kraj v katerega je namenjen in datum izhoda iz Italije. V primeru, če ne prespi v tovornjaku, je potrebno navesti še kraj, kjer bo prespal.

  1. Časovni okvir:

        Šofer se lahko zadržuje v Italiji največ 72 ur, v primeru tehtnih razlogov se slednje lahko podaljša še za 48 ur. V primeru tranzita pa največ 24 ur, kar se zaradi tehtnih razlogov lahko podaljša še za največ 12 ur.  Če policija ugotovi, ga je bil rok prekoračen, mora voznik za 14 dni v obvezno karanteno.

  1. Šofer mora imeti pri sebi izjavo v kateri posreduje svoje podatke, podatke o prevozu, ki ga opravlja ter »print« sporočila, da je bil o vstopu na italijansko ozemlje obveščen krajevno pristojen uradni organ.

Gordana Fatur, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Nemčija in štirinajstdnevna karantena

Nemčija predstavlja za Slovenijo glavno trgovinsko partnerico, kamor Slovenija izvozi skoraj 20% njenega celotnega izvoza.

Nemčija je z 10. aprilom 2020 uvedla obvezno 14-dnevno karanteno.

Ali grem lahko v Nemčijo s svojimi delavci?

Izjema velja za dnevne migrante ali osebe, ki se le nekaj dni mudijo v Nemčiji zaradi nujnih in neodložljivih poklicnih razlogov ter ne kažejo bolezenskih znakov (službena pot, promet, serviserji). Pravila za vstop v posamično nemško deželo se tedensko spreminjajo, kar objavljajo na svojih spletnih straneh, zato se je potrebno predhodno vedno pozanimati, če napisana pravila še veljajo.

Nujnost in neodložljivost, ki izključujeta karanteno, bo dokazoval vaš naročnik, zato si je potrebno v primeru potovanja predhodno pridobiti povabilo oz. poziv naročnika, ki ga boste dali na vpogled uradni osebi ob prehodu meje. Uradna oseba pa bo po svoji presoji odločala v vsakem posamičnem primeru (torej vabilo naj bo čim bolj jasno, nedvoumno in natančno, kajti servis je lahko neodložljiva storitev, montaža pa velikokrat ni!). S strani AHK Slovensko-nemške gospodarske zbornice še prijazno opozarjajo, da »morate peljati čez Avstrijo s polnim rezervoarjem goriva in se ne smete ustavljati!«

Zahteve po obrazcu A1 so v Nemčiji strožje kot pri nas in v bodoče bodo še strožje ter se bodo zelo preverjale (celo za službeno potovanje). Zahteva izhaja iz dejstva, da ko delavec preseže pri delu 183 dni v zaporednem obdobju 12 mesecev, je potrebno obračunati in plačati nemško dohodnino za nazaj.  Delavec za obračun potrebuje nemško davčno številko, ki jo pridobi ob prijavi na nemški občini. Obračun je precej zakompliciran, zato boste v takšnem primeru potrebovali tamkajšnjega davčnega svetovalca. Cene takšnih storitev so bistveno, bistveno, višje kot pri nas, še vedno pa boste plačali manj, kot če vam bo dohodnino obračunal nemški davčni organ, kajti v tem primeru je delavec avtomatsko uvrščen v 6. davčni razred!

In še podatek o minimalni plači. Minimalne urne postavke so določene s kolektivnimi pogodbami (podatki za april 2020: gradbeništvo-15,40 EUR Zahod (12,55 EUR za pomočnike); elektro -11,90 EUR). Za panoge, ki nimajo sklenjenih kolektivnih pogodb velja od 1.1.2020 enotna urna bruto postavka 9,35 EUR.

Gordana Fatur, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.