Pomoč podjetjem ob zgodnjih težavah

Program EWS (SPIRIT Slovenija) – mentorski program, da bi podjetja v težavah preživela

 

Podjetja se lahko znajdejo na prelomu ali začnejo zaznavati težave zaradi različnih notranjih ali zunanjih vzrokov. Program Early warning system (EWS) (Sistem zgodnjega opozarjanja) ni posledica »korona krize«. Zadnji dve leti ga oblikujejo na agenciji SPIRIT Slovenija. Podjetjem je na voljo brezplačno. Pilotno se prične z julijem 2020, pri čemer gre za poizkus, da bi v letu dni vzpostavili celoviti sitem podpore. V pilotnem obdobju, bo zbiranje povratnih informacij zelo pomembno, tako da bo mnenje podjetnikov in njihov predlogi ključni pri dokončnem oblikovanju programov. S program so pričeli na Danskem in teče v 8 evropskih državah. Programi so prilagojeni glede na specifike in mentaliteto posameznih držav.

 

Kaj pravzaprav je EWS in kaj podjetje s tem pridobi?

 

Gre za mentorski program, z namenom, da bi na podlagi identificiranih izzivov, omogočili podjetjem v težavah preživetje, še predno ta zaidejo v nerešljive težave. Premalokrat se zavedamo, da tisti, ki smo na podjetniški poti, predstavljamo za skupnost in državo pomembno vlogo. Ni veliko pogumnih posameznikov, ki so na podjetniški oz. poslovni poti med 2 milijonskim prebivalstvom Slovenije. Tega se zaveda SPIRIT Slovenija, zato si želijo omogočiti pomoč tistim, ki bi jo potrebovali, ne glede na velikost podjetja, od samostojnih podjetnikov, do malih in srednjih organizacij. Kdo je profil uporabnikov? Torej vsi razen, start-up podjetja (ti imajo ločeni program) in tisti, ki so po zakonu že v težavah oz. prestrukturiranju (pokriva ločeno z aktivnostmi MGRT). V pilotni izvedbi je EWS odprt za vse, saj želijo ugotoviti, kdo je pripravljen sprejeti brezplačno pomoč in so se pripravljeni tudi diverzifivirati, v kolikor je to relevantno. Vsi, ki imajo izziv, ki ga ne znajo rešiti, vendar veliko prej, kot tik pred stečajem ali zaprtjem organizacije. Bolj zgodaj kot se podjetnik vključi, bolje je.

 

Bistvo in namen EWS je:

·      – Zgodnja detekcija in reševanje težav v podjetjih s pomočjo zunanjih virov

·     –  Asistenca podjetjem v težavah preko kontroliranega procesa:

o   Objektivna evaluacija stanja

o   Razporeditev in določitev aranžmaja najustreznejše obravnave

o   Zagotovitev pomoči za optimizacijo razmer

·      – Aktiven pristop k reševanju težav v podjetjih na najprimernejši način, omejevanje posledic težav za podjetja in podjetnike

– Cilj je, da vsaj 50% podjetij po vključitvi preživi – taki so tudi rezultati oz. izkušnje iz drugih držav.

– Vključena podjetja bodo s tem programom dobila pregled stanja podjetja v relevantnih ozirih, primerjavo z najboljšimi praksami, identifikacijo potrebnih izboljšav — podjetje dobi realno oceno o stanju in možnostih za ureditev razmer. Glede na stanje organizacije bo sledila razporeditev podjetja v najustreznejšo skupino za nadaljnjo obravnavo, sledijo standardni postopki nudenja pomoči glede na kategorijo — podjetje je deležno programa najbolj adekvatne pomoči.

– SPIRIT ima sklenjeno pogodbo s CEED Slovenija, ki ima mrežo svetovalcev oz. mentorjev.

– Nato sledi izvedba pomoči — angažma ustreznega svetovalca ali mentorja za nudenje pomoči in proces izvedbe, kjer podjetje prejme ustrezno pomoč, s čimer se mu olajša premoščanje težav.

Kaj so težave? Težave so subjektivne narave. Večina definicij izhaja iz finančnega stanja v smislu, v težavah je podjetje, ki ni sposobno vrniti dolga. Pri čemer je to posledica in ne vzrok. Ko se finančno vidi, je običajno (pre)pozno. Stvari je potrebno začeti reševati pri vzrokih in ne pri posledicah ter dovolj zgodaj.

Ta sistem (EWS) si predstavljajte kot pomoč, ki je na voljo, ko še ni prepozno.

 

Najpogostejše težave v MMSP:

             Statusni, regulatorni ali drugi formalni zapleti

             Premajhna osredotočenost na osnovni posel

             Neustrezno obvladovanje generičnega in/ali specifičnega dela poslovanja

             Konkretne hibe na strokovnem ali poslovnem področju delovanja

             Pomanjkanje nekaterih izmed ključnih kompetenc (trženje, tehnologija, obvladovanje procesov, HCM, …)

             Prenizka operativna profitabilnost

             Neustrezni apetiti glede investiranja

             Neustrezno financiranje

             Nevzdržnost denarnih tokov

             Inertnost ali prepozno reagiranje na spremenjene razmer

             Nepoznavanje alternativ in možnih rešitev

             Nepripravljenost obrniti se po pomoč

 

 

EWS program v okviru SPIRIT Slovenija

              Program pomoči za mikro, mala in srednje velika podjetja v težavah

             Brezplačna pomoč, ki pa zahteva poln angažma vodilnih ljudi v podjetju v težavah

             Prijava preko spletnega splošno dostopnega obrazca, kjer podjetnik sam ali s pomočjo SPOT svetovalca predstavi podjetje in težave ter prosi za pomoč

             Preko obrazca se pridobi dovolj informacij, da se podjetje lahko uvrsti v eno izmed 4 kategorij nadaljnje obravnave:

o   pomoč ni smiselna/potrebna

o   preusmeritev na enega ostalih programov SPIRIT Slovenija

o   izvedba pomoči preko EWS brezplačnega mentorstva

o   potreba po enem od insolventnih postopkov

             V primeru točke (3) – EWS pomoči se podatki o podjetju predajo mentorski organizaciji, ki poskrbi za to, da podjetje dobi najustreznejšega mentorja

             Mentor se vključi v reševanje težav v podjetju in glede na možnosti pripomore k rešitvi situacije

             Program poteka pod okriljem agencije SPIRIT Slovenija, vanj pa so poleg zainteresiranih podjetij vključeni še mentorska organizacija, mentorji ter drugi ustrezni strokovnjaki

 

Možna vsebinska področja angažmajev zunanjih mentorjev pri optimizacij podjetij preko EWS sistema pomoči



Kako deluje?

Podjetje bo na spletni strani SPIRIT imel na voljo spletni vprašalnik, katerega bo potrebno izpolniti. Pomoč pri izpolnitvi lahko podjetnik dobi na SPOT točki (torej tudi pri nas).

Podjetnik bo moral izpolniti 2 vprašalnika. Prvi obrazec na spletni strani SPIRIT – reševanje 5-10 min. Obrazec ni podlaga za izključevanje, omogoča spoznati podjetje, koliko je odprta do svetovanja in kakšno je stanje. Drugi vprašalnik bo bolj poglobljen ½ do 1h.

 

Ne bi se radi izpostavljali (in da bi kdo zvedel)…

Razmerje zaupnosti je tu zelo pomembno in ključno. Podjetje s težavami se ne bo znašlo na javnem seznamu ali kaj podobnega. Ti podatki ne bodo sporočeni davčnim organom, sodiščem itd. Ta pomoč temelji na zaupanju in varovanju, absolutno in brezpogojno, informacij o podjetniku.

Osebna stiska podjetnika se lahko reflektira na vse okoli te osebe, lahko pride do negativne klime in apatačinosti, pri čemer mora podjetnik to zaznati in skrbeti, da to ozavesti. Podjetnik mora verjeti in iti v spremembo.

Implementacija v podjetja je velik izziv, saj svetovalci lahko pridejo do rešitve, pri čemer je izvedba rešitev v poni odgovornosti v organizaciji, interno. Podjetnik se morajo tega zavedati, predno gredo v proces svetovanja.

Mentor spremlja implementacijo. V praksi je zelo lahko boleče za podjetnika, če ne naredi ali ni zmožen naredit implementacije. Ure za analizo in oblikovanje rešitev tako postanejo nesmiselne ali se celo oblikuje sovražen odnos do svetovanja. Odpor do zunanjega se poveča. Podjetnik mora biti pripravljen in sposoben sprejeti pomoč. Strah in občutek sramote sta značilna za naše okolje, vendar ni tu nič sramotnega, da podjetnik poskuša izboljšat poslovanje in sprejeti pomoč. Družbeni pomen podjetnikov je velikokrat premalo cenjen, vendar vedite – cenimo vas in vaš napor.

Če se prepoznate in bi nam želeli zaupati vaše potrebe, vas vabimo da nam pišete na info@spot-pnr.si, nas pokličete ali obiščete. Več informacij pa bo objavil tudi SPIRIT na svojih straneh v juliju.

Tomaž Stojanović, mag. posl. ved
NEC, Cerknica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

POLETNI DAVČNI UTRIP

V A B I L O

  na brezplačno izobraževanje

v sredo, 17. junija 2020 s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 13 (pritličje SHOWROOM SPOT Svetovanje Primorsko-notranjske regije).

POLETNI DAVČNI UTRIP

Cilj seminarja je odgovoriti na vprašanja, ki se nam porajajo te dni, predvsem iz 3. paketa: čakanje na delo, skrajšan delovni čas, ali je nadomestilo za čas čakanja enako kot je bilo do 31.5.2020; kaj je potrebno storiti, da pošljemo delavca na čakanje ali odredimo skrajšani delovni čas ter seveda poročanje na REK obrazcih in izplačilo regresa za letni dopust……

Program:

  1. Regres ( delovnopravni in davčni vidik)
  2. Bonitete z vidika ZDoh-2 in ZDDPO-2
  3. Povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz na delo, službene poti)
  4. Ukrepi po ZIUOOPE
  5. Odgovori na vprašanja (v kolikor bo do 15.6.2020 pripravljen predlog četrtega paketa ukrepov, pa bomo rekli še kakšno na to temo)

Predavateljica: Jasmina Malnar Molek, svetovalka v Svetovalnem centru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Predavateljica ima več kot 27 let delovnih izkušenj na področju računovodstva in davkov ter je avtorica številnih strokovnih člankov.

Trajanje : 10.00-13.00

 

Vljudno prosimo, da udeležbo na brezplačnem izobraževanju potrdite na alenka.volk@ozs.si ali 05/71 00 360 ali 031/641 311, najpozneje do 15.06.2020.

Alenka Volk, SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI DELAVCEV

Kljub temu, da ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahteva predložitev zdravniškega spričevala le za nosilce kmetijske dejavnosti in njihove družinske člane, torej zavarovance na podlagi 07, 51 in 52, so preventivni zdravniški pregledi obvezni za vse zavarovance.

Pravno podlago najdemo v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1), ki v 36. členu določa: »Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.« Delodajalčeva obveznost je hkrati delavčeva pravica in dolžnost (54.člen ZVZD-1). Opustitev ali neizpolnjevanje obveznosti je prekršek, ki je sankcioniran. Za delodajalca je predpisana globa od 2.000 do 40.000 evrov. Z globo od 500 do 4.000 evrov pa se kaznuje še odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek. Prav tako je z globo od 100 do 1.000 evrov kaznovan delavec, ki se ne odzove in ne opravi zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu.

Vrsto, obseg in vsebino preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter način in roke za opravljanje slednjih natančneje določa Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. list RS, št. 124/06; v nadaljevanju: pravilnik).

Opravljajo se zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, s ciljem preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom in preprečevanjem invalidnosti. Skratka z njimi se ugotavlja delavčevo zmožnost za opravljanje določenega dela. Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda pa je ocena tveganja s posebnim poudarkom na zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju.

Poznamo tri vrste preventivnih zdravstvenih pregledov in sicer: predhodne preventivne zdravstvene preglede, usmerjene obdobne preventivne zdravstvene preglede in druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede.

S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu, zato je obvezen pred prvo zaposlitvijo ali po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom pa se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju. Vrsta, obseg, vsebina in roki  so določeni z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca, izjemoma pa lahko pooblaščeni zdravnik s pismeno utemeljitvijo določi krajši rok za naslednji usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled, če sta ogrožena varnost in zdravje delavca pri delu.

V določenih primerih pa je delodajalec dolžan poslati delavce tudi na druge usmerjene preventivne zdravniške preglede in sicer po vsaki poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za opravljanje dela, ki ga je opravljal pred poškodbo; če obstaja sum, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja zaradi dela pri delodajalcu; če gre za delavce, ki so se pri delu v obdobju enega leta poškodovali trikrat ali večkrat; po trajni prekinitvi izpostavljenosti mutagenim, teratogenim in rakotvornim snovem ter drugim škodljivostim s kumulativnimi, poznimi ali trajnimi učinki; pred začetkom dela z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve ni bil pregledan in takšna zahteva izhaja iz ocene tveganja ali pred napotitvijo na strokovno usposabljanje ali prekvalifikacijo za delo z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami.

Delodajalec pa ima tudi pravico, da pošlje delavca na usmerjevalni preventivni zdravstveni pregled pri delavčevi zmanjšani delovni zmožnosti; po poškodbi, ki je nastala izven dela, a je zdravljenje trajalo daljše časovno obdobje in obstaja sum v delavčevo zmožnost za opravljanje dela; če obstaja sum na bolezni odvisnosti in če gre za delavca, ki je bil v obdobju enega leta v bolniškem staležu petkrat ali večkrat.

Po vsakem opravljenem zdravstvenem pregledu pooblaščeni zdravnik izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delovno okolje, z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja, ki ga posreduje delodajalcu. O ugotovitvah obvesti tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika.

Delodajalec mora napotiti delavca na usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled najmanj 30 dni pred iztekom roka, ki je določen v izjavi o varnosti.

Za nadzor nad izvajanjem zapisanega je pristojna inšpekcija za delo. Kazni niso zanemarljive, odškodninske tožbe v primeru, če se delavcu kaj zgodi na delovnem mestu, pa ne bo imel opravljenih zdravstvenih pregledov, pa enormne.

Alenka Volk Penko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Interventni ukrepi v Republiki Italiji

Tudi italijanska vlada je zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) sprejela številne ukrepe. Z odlokom št. 145 z dne 03.04.2020 sta ministrstvo za zdravje in promet uvedla nove pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tuja prevozniška podjetja in vozniki, ki vozijo v Italiji.

Glavne obveznosti so:

  1. Tuje prevozniško podjetje, ki vstopa na italijansko ozemlje, je dolžno predhodno najaviti vstop na italijansko ozemlje in sicer po e-pošti na krajevno pristojno zdravstveno ustanovo, po kraju, kjer vstopa vozilo na italijansko ozemlje. Takšno prijavo mora imeti s seboj voznik in jo na zahtevo uradnega organa (policije) pokazati.

Prijava naj vsebuje naziv in naslov prevozniškega podjetja, podatke o vozniku: ime, priimek, kraj in datum rojstva, telefonsko številko ter ostale podatke pomembne za nadzorni organ: državo iz katere prihaja, datum vstopa v Italijo, ime mejnega prehoda, kjer bo prestopil mejo, kraj v katerega je namenjen in datum izhoda iz Italije. V primeru, če ne prespi v tovornjaku, je potrebno navesti še kraj, kjer bo prespal.

  1. Časovni okvir:

        Šofer se lahko zadržuje v Italiji največ 72 ur, v primeru tehtnih razlogov se slednje lahko podaljša še za 48 ur. V primeru tranzita pa največ 24 ur, kar se zaradi tehtnih razlogov lahko podaljša še za največ 12 ur.  Če policija ugotovi, ga je bil rok prekoračen, mora voznik za 14 dni v obvezno karanteno.

  1. Šofer mora imeti pri sebi izjavo v kateri posreduje svoje podatke, podatke o prevozu, ki ga opravlja ter »print« sporočila, da je bil o vstopu na italijansko ozemlje obveščen krajevno pristojen uradni organ.

Gordana Fatur, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Nemčija in štirinajstdnevna karantena

Nemčija predstavlja za Slovenijo glavno trgovinsko partnerico, kamor Slovenija izvozi skoraj 20% njenega celotnega izvoza.

Nemčija je z 10. aprilom 2020 uvedla obvezno 14-dnevno karanteno.

Ali grem lahko v Nemčijo s svojimi delavci?

Izjema velja za dnevne migrante ali osebe, ki se le nekaj dni mudijo v Nemčiji zaradi nujnih in neodložljivih poklicnih razlogov ter ne kažejo bolezenskih znakov (službena pot, promet, serviserji). Pravila za vstop v posamično nemško deželo se tedensko spreminjajo, kar objavljajo na svojih spletnih straneh, zato se je potrebno predhodno vedno pozanimati, če napisana pravila še veljajo.

Nujnost in neodložljivost, ki izključujeta karanteno, bo dokazoval vaš naročnik, zato si je potrebno v primeru potovanja predhodno pridobiti povabilo oz. poziv naročnika, ki ga boste dali na vpogled uradni osebi ob prehodu meje. Uradna oseba pa bo po svoji presoji odločala v vsakem posamičnem primeru (torej vabilo naj bo čim bolj jasno, nedvoumno in natančno, kajti servis je lahko neodložljiva storitev, montaža pa velikokrat ni!). S strani AHK Slovensko-nemške gospodarske zbornice še prijazno opozarjajo, da »morate peljati čez Avstrijo s polnim rezervoarjem goriva in se ne smete ustavljati!«

Zahteve po obrazcu A1 so v Nemčiji strožje kot pri nas in v bodoče bodo še strožje ter se bodo zelo preverjale (celo za službeno potovanje). Zahteva izhaja iz dejstva, da ko delavec preseže pri delu 183 dni v zaporednem obdobju 12 mesecev, je potrebno obračunati in plačati nemško dohodnino za nazaj.  Delavec za obračun potrebuje nemško davčno številko, ki jo pridobi ob prijavi na nemški občini. Obračun je precej zakompliciran, zato boste v takšnem primeru potrebovali tamkajšnjega davčnega svetovalca. Cene takšnih storitev so bistveno, bistveno, višje kot pri nas, še vedno pa boste plačali manj, kot če vam bo dohodnino obračunal nemški davčni organ, kajti v tem primeru je delavec avtomatsko uvrščen v 6. davčni razred!

In še podatek o minimalni plači. Minimalne urne postavke so določene s kolektivnimi pogodbami (podatki za april 2020: gradbeništvo-15,40 EUR Zahod (12,55 EUR za pomočnike); elektro -11,90 EUR). Za panoge, ki nimajo sklenjenih kolektivnih pogodb velja od 1.1.2020 enotna urna bruto postavka 9,35 EUR.

Gordana Fatur, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

POGOJI ZA PRIDOBITEV DENARNEGA NADOMESTILA ZA ČAS BREZPOSELNOSTI

Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti lahko pridobi tisti, ki je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih oziroma najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih, ob pogoju, da je mlajši od 30 let. V obeh primerih je potrebno izpolnjevati pogoj, da so bili v celoti plačani prispevki za primer brezposelnosti.

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo lahko pridobi brezposelna oseba, ki ji delovno razmerje ni prenehalo po lastni volji ali krivdi, torej ni prišlo do prenehanja delovnega razmerja na podlagi pisnega sporazuma ali zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec ( razen izjeme po ZDR-1, ko delavec kljub redni odpovedi ohrani enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov), v primeru, ko gre za odpoved pogodbe delavcu iz krivdnega razloga, pa tudi v primeru, če delodajalec odpove delavcu pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, v primeru, če je delavcu predhodno ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo za nedoločen čas, delavec pa je to odklonil. Delavec tudi ni upravičen do denarnega nadomestila v primeru izredne odpovedi, v primeru, če odkloni prehod na delodajalca prevzemnika v primeru statusnega preoblikovanja, v primeru delodajalčeve redne odpovedi, ki je sicer v nasprotju z določbami ZDR-1, ki urejajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. V primeru, če starejšemu delavcu (kot ga opredeljuje ZDR-1) ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Enako velja za delavca, ki v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod za zaposlovanje pri drugem delodajalcu in zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.

Kljub navedenemu lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavi zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.

Tudi zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca bistveno poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do denarnega nadomestila. Pri tem je potrebno zasledovati objektivne razloge.

Eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, je prav tako upravičen do denarnega nadomestila, ko mu ta pravica preneha.

Zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, pa ne morejo uveljavljati pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov kot je npr. bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega partnerja, na katerega je bil pretežno vezan, izguba poslovnega prostora ipd.

Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec na podlagi potrdila o plačanih prispevkih, osebe, ki so bile v delovnem razmerju pa na podlagi delodajalčevega potrdila.

Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno zavarovanje, če se prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje in vloži vlogo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. Če vložite vlogo po navedenem roku, se vam skupna dolžina prejemanja nadomestila skrajša za koledarske dneve od 31. dneva po prenehanju zavarovanja do dneva vložitve zahteve.

Te dni prejemamo veliko klicev, kako se prijaviti na Zavod RS za zaposlovanje v času ukrepov, ki nam jih narekuje pandemija.

V času okužbe ni osebnega posredovanja informacij, niti osebnega sprejemanja vlog na vložišču. Komuniciranje poteka po telefonu, elektronski pošti, navadni pošti in spletnih straneh. Za dodatne informacije in vprašanja so na voljo krizne telefonske številke na območnih službah. Na voljo so v času uradnih ur in sicer v ponedeljek in torek od 8.00-12.00 in od 13.00 -15.00 ure, v sredo 8.00-12.00 in 13.00-17.00 ter v petek od 8.00-13.00 ure.

Več informacij o tem najdete na spletni strani https://www.ess.gov.si/o_zrsz/naslovi_in_uradne_ure

S strani Urada za delo so nam povedali, da se obrazci v papirni obliki nahajajo v preddverju zavoda. Te obrazce lahko fizično oddate v nabiralnik, ki se nahaja v prostorih zavoda. Ker pa ne boste osebno v kontaktu s svetovalcem, priložite obrazcu fotokopijo osebne izkaznice (fotokopirati obe strani), tako, da se vidi vaš lastnoročni podpis. Če boste imeli težave z izpolnjevanjem obrazca, boste poklicali po telefonu. V nobenem primeru pa ne pozabite napisati še vaše telefonske številke, da vas bo lahko svetovalec v primeru dodatnih vprašanj, odprave nepravilnosti itd, kontaktiral po telefonu.

Alenka Volk Penko,
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

VZDRŽEVANJE IN SERVISIRANJE VOZIL V ČASU COVID

Dejavnost vzdrževanje in popravilo vozil SKD 45.200 se tudi v obdobju prepovedi med pravnimi osebami izvaja v nespremenjenem obsegu, saj je prav od te branže še kako odvisen transport, ki ne sme obstati.

Seveda pa je potrebno dejavnost izvajati v skladu z navodili in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter druge ukrepe in odloke za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji posega le na področje ponujanja in opravljanja storitev končnim potrošnikom, med katere se po pojasnilu ministrstva za gospodarstvo uvrščajo avtokaroseristi (avtokleparji, avtoličarji), vulkanizerji, hitri servisi in vse vrste avtopralnic, vključno z samopostrežnimi.

Izjemoma odlok opredeljuje dejavnosti, ki imajo vpliv na varnost in zdravje ljudi, kajti javni promet ni dovoljen in ljudje so prisiljeni uporabljati osebna vozila za dostop do službe, trgovine, lekarne…. Zato se po tolmačenju resornega ministrstva dovoljuje opravljati za končne potrošnike nujne storitve avtoservisiranja, storitve avtovleke in pomoči na cesti in sicer na način, da vozilo vozi po cesti tako, da ne ogroža prometne varnosti. Seveda je potrebno tudi pri teh opravilih upoštevati vsa navodila in priporočila, ki jih objavlja NIJZ https://www.nijz.si

Na izredne, nepredvidene dogodke se ljudje odzivamo primerno našemu značaju in morali, zato ne gre za naključje, da se v času krize marsikateri delodajalec srečuje z ultimativnimi zahtevami po zvišanju plače. Za mnenje o tem smo vprašali mag. Nino Scortegagna Kavčnik, vodjo službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve in vodjo svetovalnega in izobraževalnega centra Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je odgovorila sledeče:

»Plača je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da ker je zapisana v pogodbi o zaposlitvi, se ob podpisu pogodbe z njo strinjata delavec in delodajalec. Seveda delavec lahko izsiljuje za višjo plačo, tega mu nihče ne more preprečiti. Ali mu jo bo delodajalec zvišal ali ne, je pa odločitev delodajalca. Zaenkrat ni v nobenem interventnem zakonu, v ZDR-1 pa sploh ne, zapisano, da bi delavcem v zasebnem sektorju v primeru dela v teh izrednih situacijah pripadal kakšen dodatek. 

V primeru, da delavec samovoljno odide domov v tujino, pri čemer ve in se zaveda, da bo moral ostati v samoizolaciji ali v karanteni, ima delodajalec več opcij. Vse pa gredo v dveh smereh. Ali da delodajalec delavca ohrani v delovnem razmerju (ker ga bo kasneje vseeno rabil), ga pa vendarle kaznuje za to početje ali pa da deluje v smeri odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanja delovnega razmerja.

 a. Delodajalec lahko delavcu odredi čakanje na delo, vendar mu mora po 138. členu ZDR-1 izplačati nadomestilo plače v višini 80 %. Interventni zakon bo delodajalcu ob izpolnjevanju pogojev povrnil 40 %. Opozarjam pa na vse omejitve, ki jih zakon prinaša glede morebitnega kasnejšega odpuščanja in poslovnih razlogov. 

b. Delodajalec lahko delavcu odredi čakanje na delo zaradi višje sile po 137/6 ZDR-1, pri čemer delavcu pripada 50 % nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Ta opcija je celo bolj primerna, ker če je delavec ostal v tujini na domu, ne gre za poslovni razlog na strani delodajalca. To pride v poštev takrat, kadar je delodajalec delavcu vseeno pripravljen plačati neko nadomestilo plače.

 c. Delavčev izostanek pa lahko delodajalec šteje kot neopravičeno odsotnosti, po kateri delavcu ne pripada plača, ampak mora pa delodajalec plačati prispevke. Ta opcija pride v poštev v primeru, ko je delodajalec delavca izrecno seznanil z gotovim dejstvom karantene in mu svetuje oz. prepove, da ne hodi čez mejo. Delavec pa je ta manever naredil zavestno, da mu ne bi bilo potrebno delati.

 V tem primeru lahko delodajalec delavcu izda tudi pisno opozorilo pred krivdno odpovedjo po 85/1 ZDR-1. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila.

 V tem primeru ne pride do prenehanja delovnega razmerja, ampak delavec dobi le opozorilo. V kolikor bi še kdaj kaj kršil, pa lahko dobi odpoved iz krivdnih razlogov

d. Delodajalec lahko delavcu enostransko odredi koriščenje lanskega dopusta (če ga še ima) in sorazmerni del (3/12) letošnjega, če se z delavcem ni mogoče sporazumno dogovoriti o koriščenju. Pri tem gre delavcu 100 % nadomestilo plače.

Če pa delavec nima dovolj dopusta, pa za manjkajoče dni lahko delodajalec uporabi prejšnjo opcijo (neopravičena odsotnost).«

Alenka Volk Penko,
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

IZVAJANJE GRADBENIH DEL V ČASU PANDEMIJE

V mesecu, ko se običajno začne gradbena sezona, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo, kar na potek graditve vpliva iz več razlogov, zagotovo pa je to višja sila, kar pomeni, da izvajalec gradbenih del ne odgovarja za morebitne zaplete in zamude pri gradnji, ki so posledica trenutne situacije. Seveda pa je to le splošno načelo in bo potrebno v primeru spora vsak primer presojati posebej (torej, če je do zamud ali…prišlo ravno iz tega vzroka).

Osnovno pravilo pa je, da mora izvajalec izvesti pogodbena dela v pogodbeno dogovorjenem roku. Skladno z določilom 240. člena Zakona o obligacijskih razmerjih je izvajalec prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ni mogel izogniti. V takšnem primeru lahko izvajalec zahteva podaljšanje pogodbenega roka. V dani situaciji je zelo otežena dobava materialov tako od domačih proizvajalcev kot tudi iz drugih držav, prav tako prihaja do pomanjkanje delovne sile. Veliko delavcev prihaja tudi iz območij bivših republik Jugoslavije. Težave se pojavljajo s prehodom meje, obvezno karanteno (BiH), v ponedeljek 23.3.2020 je sprejela Republika Hrvaška Odluku o zabrani napuštanja mjesta prebivališta i stalnog boravka u Republici Hrvatskoj in v primeru potovanja izjem, ki so taksativno naštete v drugi točki citiranega odloka, je potrebna posebna »propusnica«.

Iz navodil, ki jih je pripravila strokovna služba Sekcije gradbincev, sekcije kleparjev krovcev in sekcije instalaterjev-energetikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija izhaja, da v takšnih primerih naročniki ne bodo upravičeni do pogodbenih kazni in zaradi razlogov višje sile ne morejo odstopiti od pogodbe, kajti, če naročnik v takšnih primerih odstopi od pogodbe, ni upravičen do povračila stroškov. Celo nasprotno. Če naročnik odstopi od pogodbe brez upravičenih razlogov, je dolžan izvajalcu plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Glede na to so izvajalci dolžni nemudoma obvestiti svoje naročnike o nastanku posameznih nepredvidenih okoliščin, ki vplivajo na gradnjo in pogodbeni rok. Priporoča se pisna oblika, dokazila o poslani pošti pa se hrani za potrebe dokazovanj v primeru spora. Takšno obvestilo ter razloge se vpiše tudi v gradbeni dnevnik.

Na podlagi določb Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20)  izvajanje del za končne potrošnike ni dovoljeno, razen izjem: dokončanje že začetih del, pod pogojem, da naročnika ni na gradbišču, dela, da se ne povzroči še večja škoda, nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja, preprečitev poplave, popravila za dovod pitne vode, odtoke, plin, elektriko, itd. Pri tem pa je potrebno upoštevati vse splošne ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni: razdaljo, redno umivanje rok, razkuževanje, maske, itd)

Delodajalec mora v vsakem primeru upoštevati navodila NIJZ ter ukrepe in odloke za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

V primeru, če izvajalec del prekine že začeto delo, je dolžan o tem obvestiti naročnika in gradbišče ustrezno zavarovati, da ne pride do propadanja, porušitve, zamakanja, povzročanja škode, skratka da takšno gradbišče ni nevarno za zdravje in življenje ljudi.

O ukrepih, ki jih mora izvajalec zagotoviti v času gradne dnevno opozarjajo v medijih tako predstavniki delodajalcev kot delavcev, veliko večino ste jih izvajali že doslej, saj gre za dejavnost, ki je podvržena višjim tveganjem.

Vsekakor mora delodajalec upoštevati spreminjajoče okoliščine ter izvajati takšne preventivne ukrepe in izbrati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene vse aktivnosti delodajalca na vseh organizacijskih nivojih ter v celoti upoštevati navodila NIJZ.

Temeljna pravica delavca je pravica do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Obveznost pa da spoštuje in izvaja ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravje pri delu. Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Delodajalci morajo upoštevati vse obveznosti, ki so predpisane v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in seznaniti delavce o okoliščinah epidemije in tveganji ter potrebnih zaščitnih ukrepih (dobro je razpolagati z dokazilom, da so delavci seznanjeni in poučeni).

Sekcije gradbincev, sekcije kleparjev krovcev in sekcije instalaterjev-energetikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija priporoča, da se gradbiščni sestanki ne izvajajo v kontejnerjih, ampak na prostem, pri čimer je potrebno zagotoviti razdaljo med posamezniki, najmanj 1,5-2,00 m. To razdaljo je potrebno upoštevati tudi v času malice. Če je le mogoče poskrbeti, da je na gradbišču na voljo tekoča voda in milo, da si lahko delavci redno umivajo roke, v nasprotnem primeru pa razkužilo, ki vsebuje najmanj 60% alkohola. Prav tako se delavci ne preoblačijo na gradbišču, ampak pridejo na delo v delovni obleki, ki se pere čimbolj pogosto. Priporoča se uporaba mask, ki jih je potrebno menjavati v roku dveh ur oz. v skladu z navodili proizvajalca.

V primeru skupnih prevozov na gradbišče se je potrebno izogibati večjemu številu delavcev v istem vozilu. Dnevne prostore, gradbiščne kontejnerje in delovno opremo je potrebno redno razkuževati, priporoča se tudi razkuževanje vozila v primeru, če se uporablja za transport delavcev na in z gradbišča.

V primeru, da delavec kašlja ali ima druge znake bolezni, se ga nemudoma napoti, da pokliče svojega zdravnika in gre v samoizolacijo. Gradbišča naj se opremijo s plakati o preprečevanju širjenja korona virusa, predvsem pa naj se spoštujejo navodila in pravila, ki jih objavlja NIJZ.

Dejstvo je, da je situacija stresna tako na strani delavcev kot delodajalcev. Ali ima delavec pravico, da lahko odkloni delo, ker ga je strah okužbe, o tem smo vprašali mag. Nino Scortegagna Kavčnik, vodjo službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve in vodjo svetovalnega in izobraževalnega centra Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je odgovorila sledeče: »V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.  

Delavec zaradi abstraktnega strahu pred okužbo s koronavirusom ne more odkloniti prihoda na delo oz. dela. Za odklonitev dela morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer obstoj neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in okoliščina, da delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov.  

Za visoko rizične delavce (astmatike, starejše delavce, …) bi prišel v poštev preventivni ukrep premestitve delavca na manj izpostavljeno delovno mesto ali odreditev opravljanja dela od doma (če je to mogoče). 

Če delodajalec sprejme ustrezne in učinkovite preventivne zdravstvene ukrepe, s katerimi poskrbi za varnost in zdravje svojih delavcev, delavec po mojem mnenju nima pravice odkloniti dela (npr. trgovci, vozniki, …).

Delavec bi po mojem mnenju delo lahko odklonil samo v izjemnih primerih (visoko rizična oseba, pogost stik s strankami, delodajalec ne bi sprejel preventivnih ukrepov).«

Alenka Volk Penko,
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

PREVZEM HRANE ALI DOSTAVA HRANE NA DOM

Gostinski lokali so zaprti, dostava hrane na dom potrošniku in podjetjem pa je dovoljena, dovoljen ni le način »take away« in »drive in«.

Skratka v obratih lahko pripravljate obroke na svojih lokacijah, ne smete pa jih postreči v svojem lokalu. Dostava na dom do vrat potrošnika je dovoljena, a mora biti v skladu z navodili NIJZ.
 
Po pojasnilih tržnega inšpektorata in uprave za varno hrano (UNIVAR) iz Postojne (telefonski razgovor 24.03.2020), ni predpisano posebno vozilo za prevoz obrokov in se v njem lahko prevaža tudi druge stvari kot so npr. nakup živil za nadaljnjo obdelavo, seveda pa mora biti vozilo pred prevozom hrane-obrokov, brezhibno čisto in po potrebi tudi razkuženo.
 
Hrano se prevaža v posebni termo posodi, zaradi vzdrževanja temperature. Slednje poznate vsi, ki ste storitev dostave opravljali že doslej. Mogoče le opozorilo, da mora biti pod termo posodo gumirana ali lesena podlaga, ki omogoča mokro čiščenje in po potrebi razkuževanje. Navodila v zvezi s čiščenjem in vzdrževanjem imate zapisana v HACCP. Pazite, da vodite ustrezne evidence v zvezi s čiščenjem in razkuževanjem.
 
Živila so tudi v času, ko ni pandemije, občutljiva zadeva, zato je potrebno da smo v danih razmerah še bolj pazljivi in previdni.
 
V izogib medsebojnim stikom se priporoča, da kuhar vstopa pri enem vhodu, dostavljavec pa pri drugih vratih. Priporočljiva je uporaba rokavic pri pakiranju v embalažo, prav tako pri dostavi in tudi zaščitne maske ne bodo odveč. Seveda je potrebno rokavice in maske menjavati, sicer nimajo smisla. Pri dostavi se priporoča razdalja med dostavljavcem in stranko 2,5 m, dostavljavec pa naj ne vstopa v zaprte prostore ob dostavi. Prejemnik naj hrano prevzame zunaj. Izogibajte se rokovanju z denarjem, kjer je možno vzpostavite plačilo po predračunu, s pomočjo kartice ipd.
 
Zaposlenim se svetuje, da upoštevajo splošna priporočila, ki sicer veljajo za zmanjšanje prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni, torej naj ne hodijo bolni na delo in naj delodajalca nemudoma obvestilo o nalezljivi bolezni. Še bolj pazljivo naj skrbijo za ustrezno higieno rok in higieno kašlja, se izogibajo osebam, ki kažejo znake okužbe dihal in varno ravnajo s hrano.
 
Zaposleni v dejavnostih, ki so povezana z živili, naj ločeno shranjujejo in pripravljajo surova živila npr. meso in ostala toplotno obdelana živila; redno čistijo opremo in površine, ki so bile v stiku s surovimi živili; sproti odstranjujejo embalažo v kateri so bila surova živila in živila dobro toplotno obdelajo, zlasti hitro kvarljiva živila kot je npr. surovo meso.
 
Kolektivna organizacija IPF, k.o. bo dejavnostim, ki jim je država prepovedala izvajanje dejavnosti, za čas, ko dejavnosti ne bodo izvajali, sorazmerno znižala višino nadomestila. Prav tako Združenje SAZAS k.o. za dneve trajanja prepovedi javnega zbiranja in zaprtja javnih prostorov s strani Vlade RS ne bo zaračunavala nadomestila.
 

V zvezi z merjenjem telesne temperature zaposlenim je dne 19.3.2020 namestnik informacijske pooblaščenke mag. Andrej Tomšič podal mnenje številka 7121-1/2020/383 merjenje in spremljanje temperature zaposlenih v času širjenja koronavirusa, iz katerega izhaja, da se mora delodajalec v zvezi s tem posvetovati s predstavniki medicinske stroke, ali je tovrstno merjenje nujno in upravičeno, v kakšnem obsegu se lahko izvaja, če je nujno in v kakšnem obsegu je primerna hramba podatkov, če sploh je. Meni, da je zdravstvena stroka edina primerna, ki lahko poda odgovor na to vprašanje. V kolikor pa gredo priporočila zdravstvene stroke v smeri, da se mora takšno merjenje oziroma spremljanje izvajati, je potrebno zaposlene o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami 13 Splošne uredbe TER PRAV TAKO UPOŠTEVATI VSA TEMELJNA NAČELAVARSTVA OSEBNIH PODATKOV (člen 5 Splošne uredbe) in zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne varovalke: minimizacija in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov, skrb za točnost in ažurnost podatkov.

Alenka Volk Penko,
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

ALI JE DOBRO IZKORISTITI OLAJŠAVE DO VIŠINE DAVČNE OSNOVE?

Novi 59. a člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-2) , ki se uporablja od 1. januarja 2020 dalje, prinaša omejitev zmanjšanja davčne osnove po 36., 55. do 59. členu citiranega zakona in določbah drugih zakonov, ki določajo zmanjšanje davčne osnove. Tako bomo lahko pri izdelavi davčnega obračuna za leto 2020 uveljavljali znižanje davčne osnove zaradi pokrivanja izgube, olajšav za vlaganja, zaposlovanje, donacije…največ do višine 63% davčne osnove. Navedeni odstotek pa ne velja za osebne olajšave. Glede na zapisano velja razmisliti, ali je smotrno izkoristiti olajšave do višine davčne osnove že za leto 2019, vsaj tiste, ki jih lahko prenašamo v naslednja obdobja.
 
Davčno izgubo je možno pokrivati neomejeno dolgo in sicer za leto 2019 še vedno do višine 50% davčne osnove tekočega leta. Medtem ko ostale davčne olajšave lahko zavezanci za leto 2019 uveljavljajo največ do višine davčne osnove. Vrstni red uveljavljanja davčnih olajšav ni določen, zato se lahko zavezanci sami odločijo, katero olajšavo bodo izkoristili najprej. Smiselno je, da najprej izkoristimo davčne olajšave, ki jih ni možno prenašati v naslednja davčna obdobja.
 
Olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj se priznajo v višini 100% vlaganj, izključujejo se z olajšavo za investiranje, lahko se jih prenaša 5 let.
 
Olajšave za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva se priznajo v višini 40% investiranega zneska, se prav tako lahko prenašajo 5 let, jih je pa potrebno poračunati v primeru, če se jih odtuji prej kot v treh letih po letu vlaganj. Seveda pa to ne velja za investiranje v vso opremo in neopredmetena osnovna sredstva, saj so investicije v pohištvo in pisarniško opremo izvzete (neglede kje se pohištvo nahaja!). Enako velja za motorna vozila. Izjema so le avtomobili in avtobusi na hibridni ali električni pogon in tovorna motorna vozila, ki ustrezajo EURO VI. Ne priznajo se tudi investicije v dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah, nepremičnine itd. Glede na to tudi nakup klime za prezračevanje prostorov ali umivalnika v frizerskem salonu ne predstavlja podlage za uveljavljanje olajšave, saj se smatra da gre za sestavni del nepremičnine. Vse navedeno velja tudi za nabave financirane s pomočjo finančnega najema. Nasprotno pa se olajšav ne more uveljavljati za vlaganja, ki so financirana iz nepovratnih sredstev RS ali EU.
 
Davčno osnovo v višini 45% obračunanih bruto plač za prvih 24 mesecev zaposlitve, lahko znižamo v primeru, če smo zaposlili za nedoločen čas osebo mlajšo od 26 let ali starejšo od 55 let, ki je bila pred tem vsaj 6 mesecev prijavljena na zavodu za zaposlovanje in v preteklih 24 mesecih ni bila zaposlena pri nas ali naši povezani osebi. Navedena olajšava se izključuje z olajšavo za invalide in regionalno olajšavo za nove zaposlitve na območjih z visoko brezposelnostjo. Vzporedno s tem se olajšave za invalide izključujejo z olajšavami za novozaposlene. Olajšave za zaposlovanje invalidov zmanjšujejo davčno osnovo za 50% obračunanih bruto plač za invalide vseh stopenj, za 70% pa za invalide s 100 odstotno telesno okvaro in gluhe osebe ter invalide nad kvoto. Olajšava velja tudi za samostojnega podjetnika, ki je invalid in sicer za vsak mesec opravljanja dejavnosti 30% povprečne plače v RS oziroma 60% povprečne plače v RS za invalida s 100-odstotno telesno okvaro in gluho osebo, pod pogojem, da ne zaposluje delavcev.
 

Če podjetje z dijakom ali študentom sklene učno pogodbo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja olajšavo v velikosti izplačanih nagrad, vendar največ 20% povprečne mesečne plače v RS za vsak mesec praktičnega dela. Pri tem so izvzeta povračila stroškov za prehrano in prevoz.

Delodajalci, ki financirajo pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, lahko uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za premije, ki jih delno ali v celoti plačajo v korist delojemalcem (to je le olajšava, ni strošek!). Izvajalec pokojninskega načrta mora imeti sedež v Sloveniji ali državi članici EU, pokojninski načrt mora biti odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi. Davčna olajšava za leto, v katerem so bile premije plačane, znaša 24% obveznih prispevkov za PIZ delojemalca in ne več kot 2.819,09 EUR. Enako velja tudi za samostojnega podjetnika.
 
Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za 0,3% obdavčenih prihodkov, če je donacijo namenil organizaciji registrirani za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, ekološke, športne, religiozne in druge splošno koristne namene. Tako dana donacija ni prenosljiva v nasprotju z dodatno olajšavo v višini 0,2% obdavčljivih prihodkov za izplačila za kulturne namene in izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo za te namene v javnem interesu. Takšno olajšavo je možno prenašati 3 leta.
 

Samostojni podjetniki lahko znižujejo davčno osnovo s pomočjo splošne olajšave in osebnih olajšav v sorazmerju s številom mesecev, za katerega predlagajo davčni obračun. Pri splošni olajšavi velja opozoriti, da jo lahko uveljavljajo zavezanci, če se ne štejejo za vzdrževane družinske člane oziroma olajšava že ni bila upoštevana pri akontaciji dohodka iz zaposlitve ali naslova prejemanja pokojnine ali je bila upoštevana v manjšem deležu kot 5/12.

Alenka Volk Penko,
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica (SPOT Svetovanje PNR)

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.