Načeloma velja, da je hkratno opravljanje dela in prejemanje pokojnine nezdružljivo, kar preprečuje načelo nezdružljivosti, ki ga pozna naš sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nekaterih primerih, pa zakonodaja izrecno dovoljuje hkratno opravljanje dela in prejemanje pokojnine.
Najpogosteje gre za ponovni vstop v zavarovanje za poln delovni čas in prejemanje sorazmernega dela že uveljavljene pokojnine (40%); reaktivacijo za manj kot polni delovni čas in pridobitev sorazmernega dela že uveljavljene pokojnine; delo v okviru drugega pravnega razmerja po pogodbah civilnega prava (avtorska pogodba, podjemna pogodba, mandatna pogodba, itd) ali drugih oblikah, ki jih dovoljuje zakonodaja. Med slednjimi je zagotovo najbolj priljubljena pogodba o opravljanju začasnega in občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa ZDR-1.
Pravna podlaga
Pravno podlago najdemo v Zakonu o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki uvodoma opredeljuje, da je začasno ali občasno delo plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo upravičenca ali upravičenke do opravljanja začasnega ali občasnega dela. Upravičenec do opravljanja začasnega ali občasnega dela pa je vsaka oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca. Pri tem so izvzete osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, saj so še vedno delovno aktivne.
Delodajalec in upokojenec v primeru opravljanja takšnega dela skleneta pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem. Pogodba lahko vsebuje nekatere elemente delovnega razmerja in mora poleg osnovnih podatkov o naročniku in izvajalcu, vsebovati še vrsto del, ki jih bo upokojenec opravljal, obdobje dela, mesečno število ur, ki jih bo opravil, urno postavko ter predviden skupni dohodek, kajti število ur, ki se jih lahko opravi po takšni pogodbi je omejeno. Določena pa je tudi minimalna urna postavka in bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo.
Upokojenska pogodba je specifična pogodba civilnega prava, čeprav vsebuje nekatere elemente kot jih pozna pogodba o zaposlitvi. Posledično se tudi za upokojensko pogodbo uporablja nekatere elemente ZDR-1, npr. prepoved diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, določbe o delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti, itd. Plačilo za delo mora biti izplačano, podobno kot plače za zaposlene, najkasneje do 18. dne v mesecu, po poteku meseca, v katerem se je delo opravilo. Upokojenec pa ni upravičen do nadomestila za prehrano, prevoz na delo, itd. V kolikor bi pri opravljanju upokojenskega dela le prišlo do takšnih stroškov, se slednji »obrutijo« in vštevajo v letni seštevek prejemkov, ki za 2024 leto znaša 10.781,07 eur.
Pred začetkom izvajanja dela je dolžan delodajalec z obrazcem M12 prijaviti upokojenca v zavarovanje po podlagi 13 in ga po prenehanju pravnega razmerja z obrazcem M12 tudi odjaviti. V kolikor pa je že ob sklenitvi pravnega razmerja znano, kdaj se bo slednje izteklo, je možna hkratna prijava in odjava.
Delodajalec je dolžan en izvod pisne pogodbe izročiti upokojencu pred nastopom dela. Upokojenec jo mora imeti v času opravljanja dela pri sebi.
Omejitve na strani upokojenca
Upravičenec do dela po upokojenski pogodbi lahko dela v povprečju največ 60 ur mesečno, izjemoma v posameznem koledarskem letu v največ treh koledarskih mesecih do 90 ur. Letni seštevek opravljenega upokojenskega dela pa v koledarskem letu ne sme presegati 720 ur. Upokojenec lahko opravlja delo za več delodajalcev hkrati, vendar skupni seštevek ur ne sme presegati predpisanega števila ur in višine dohodka kot če bi delal le pri enem delodajalcu.
Primer: Upokojenec pri prvem delodajalcu opravi 20 ur mesečno, pri drugem pa 30 ur mesečno. Skupni mesečni seštevek je 50 ur. Kljub temu, da bi lahko upokojenec delal 60 ur mesečno, se 10 ur ne more prenašati v naslednji mesec.
Primer: Upokojenec ima pogodbo z delodajalcem za 30 ur mesečno. Dobi povpraševanje drugega delodajalca, ki izkaže interes, da bi lahko pri njem delal 60 ur mesečno. Ali lahko sprejme ponudbo drugega delodajalca? Lahko, če preneha delati pri prvem delodajalcu, sicer preseže mesečni fond ur, ki je lahko največ 60 ur mesečno.
Evidence
Delodajalec je dolžan v skladu z določbami ZUTD za upravičenca voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter število dejansko opravljenih ur začasnega in občasnega dela.
Neglede na določbe ZUTD pa je dolžan delodajalec voditi evidence tudi na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.
Omejitve na strani delodajalca
Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so odvisne od števila zaposlenih pri posameznem delodajalcu. Pri izračunu števila delavcev se upošteva vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za poln delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, če so sklenjene za določen ali nedoločen čas. Velja princip, da več kot ima delodajalec zaposlenih, večje število ur upokojenskega dela lahko uporabi. Taksativno so naštete v 27. c členu ZUTD:
– pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljevanju: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno 10 delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 10 delavcev do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 delavcev do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 1.500 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 delavcev do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 2.250 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 delavcev do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.000 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.750 ur začasnega ali občasnega dela.
Urna postavka
Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za poln delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za poln delovni čas znaša 174 ur.
Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno upokojensko delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v RS, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na podlagi Odredbe o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 10 z dne 5.2.2024, znaša minimalna višina urne postavke upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela 7,21 eura. Najnižja urna postavka velja za obdobje od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025. Višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu 2024 ne sme presegati 10.781,07 eura. Tako prejet znesek na podlagi civilno pravne pogodbe, ne vpliva na pokojnino.
Globe
Na omejitve dopustnosti zneska dohodka na letnem nivoju in preseganja dovoljene kvote ur, morata biti pozorna delodajalec in upokojenec, saj nespoštovanje omejitev predstavlja prekršek, za katerega je zagrožena globa in sicer za večje delodajalce v razponu od 1.200 do 3.000 eur, za manjše delodajalce, tiste, ki zaposlujejo do 10 delavcev, pa od 1.000 do 2.000 eur. Z globo od 400 do 1.200 eur se lahko kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe; upokojenca pa v primeru navedenih kršitev doleti globa v višini 250 do 500 eur.
V primeru opustitve vodenja evidenc po ZUTD ali ne predložitve obračuna davčnemu organu ter posledično neplačila dajatev, se večji delodajalci kaznujejo z globo od 2.500 do 6.000 eur, manjši pa v razponu od 1.500 do 3.000 eur.
Primer izračuna
Podjetje je sklenilo s fizično osebo, ki ima v RS status upokojenca (polna upokojitev)pogodbo o opravljanju začasnega oziroma občasnega dela in sicer za obdobje enega meseca, za 60 ur po 8,00 eur/uro (minimalna urna postavka 7,21 eur). Hkrati so se dogovorili, da mu priznajo še stroške prevoza na delo in iz dela ter nadomestilo za prehrano v skupnem znesku 220,00 eur.
Bruto osnova: 60 ur x 8,00 EUR = 480,00 EUR + 220,00 EUR = 700,00 EUR
| Bruto dohodek (480+220) |
700,00 |
| 10% normirani stroški (10% od 700) |
70,00 |
| 25 % poseben davek (25% od 700) |
175,00 |
| prispevki delodajalca: pavšalni prispevek za poškodbe pri delu |
6,63 |
| prispevki delodajalca: 8,85 % za invalidnost (8,85% od (700-70) 630=55,76) |
55,76 |
| Prispevki zavarovanca |
|
| 6,36% prispevek za zdravstvo (6,36% od (700-70) 630=40,07 |
40,07 |
| Dohodnina 25% |
|
| 25% od (700-(10% normirani stroški=70) – (6,36% zavarovančev prispevek za zdravstvo 40,07) = osnova za dohodnino 589,93 |
147,48 |
| Izplačilo upokojencu |
|
| Bruto dohodek 700- (6,36% prispevek za zdravstvo zavarovanca) 40,07- (25% dohodnina) 147,48 |
512,45 |
| Strošek izplačevalca |
|
| Bruto dohodek 700,00 + posebni davek 175 + prispevek za invalidnost 55,76 + pavšalni prispevek za poškodbe 6,63 |
937,39 |
Družba ob izplačilu predloži preko sistema eDavki obrazec REK-O z oznako vrsta dohodka 1516 in obrazec iREK z oznako vrste dohodka 1230.
Velikost dohodka ne vpliva na pokojnino. Upokojenec pa lahko do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto ali v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, poleg normiranih stroškov, uveljavlja tudi dejanske dokumentirane stroške prevoza in prenočitve, če so nastali v zvezi z opravljanjem dela, pod pogoji in v zneskih, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Alenka Volk Penko
