Davčne olajšave za digitalni in zeleni prehod

Nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (»ZDDPO-2«), vključuje novo davčno olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Namen olajšave je spremeniti obstoječi model poslovanja, povečati napredek, izboljšave in trajnostni razvoj.

Davčne olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod so namenjene podpori in spodbujanju vlaganja v inovativne tehnologije in procese, ki bodo prispevali k bolj trajnostnemu okolju. Cilj teh davčnih olajšav je spodbuditi vlagatelje, da vložijo v trajnostne tehnologije in procese, da bi pospešili inovacije in spodbudili rast.

Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod določa postopek za uveljavljanje davčnih olajšav za podjetja, ki vlagajo v digitalne in zelene tehnologije, ki prispevajo k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Pravilnik določa, kako se bo uveljavljala davčna olajšava, vključno z določitvijo vrst naložb, ki bodo upravičene do olajšave, in višine olajšave, ki jo bodo lahko upravičenci prejeli, ter postopka za uveljavljanje olajšave. Pravilnik tudi določa zahteve za podjetja, da bi lahko uveljavila davčno olajšavo.

Olajšavo je moč dobiti za

·         vlaganja v računalništvo v oblaku (Vlaganje v vzpostavitev in nadgradnjo računalniškega oblaka, Vlaganje v vzpostavitev ali nadgradnjo uporabe storitev računalniškega oblaka)

·         vlaganja v velepodatke in umetno inteligenco (vlaganje v nakup programske opreme, vlaganje v razvoj programske opreme)

·         vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije in razogljičenje energijskega sektorja (vlaganja v vire energije, shranjevalnike, nuklearno fuzijo,distribucijska omrežja), 

·         vlaganja v javni in zasebni prevoz (brezemisijska motorna vozila kategorije M ali N za prevoz blaga in potnikov, brezemisijska vozila kategorije L, če se jih uporablja za dostavo blaga ali storitev, izgradnjo polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, to je polnilne oziroma oskrbovalne postaje za električno energijo, vodik, biogoriva; infrastrukturo sistema javne izposoje koles in e-koles, e-skirojev in javno souporabo avtomobilov; nakup opreme, ki omogoča digitalizacijo voznih parkov podjetij in vzpostavitev integracij z zalednimi sistemi; razvoj programske opreme, ki omogoča nove mobilnostne rešitve za mikromobilnost, souporabo vozil in skupinske prevoze)

·         vlaganja v energetsko učinkovitost stavb (vlaganja v različne gradbene materiale z določenimi energetskimi značilnostmi),

·         vlaganja v druge standarde za podnebno nevtralnost (vlaganja v izgradnjo oziroma tehnološko posodobitev namakalnih sistemov ter vlaganja v nakup namakalne opreme; sisteme zaščite proti toči oziroma zmrzali; nakup kmetijske mehanizacije oziroma opreme za upravljanje po pravilniku).

Podrobnosti o vrstah vlaganj, ki se štejejo kot vlaganja v digitalni in zeleni prehod ter načinu uveljavljanja davčne olajšave, določa Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.

Olajšava znaša 40 % vlaganja in jo ni moč prenašati v naslednje obdobje. Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavama za vlaganja v raziskave in razvoj in z olajšavo za investiranje. Olajšave se ne more uveljavljati za vlaganja v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne morejo zniževati davčne osnove na račun davčnih olajšav.

Finančna uprava RS je na voljo za presojo ali so posamezna podjetja upravičena do uveljavljanja olajšave za posamezna vlaganja pripravili so tudi podrobnejši opis z naslovom: Olajšava za digitalni in zeleni prehod, ki je objavljen na spletnih straneh FURS. Dokument tudi vsebuje tudi vprašanja in odgovore o konkretnih primerih podjetij.

Podajamo nekatere ključne povzetke odgovorov, ki lahko vodijo v razmislek investicij v podjetju:

·         Zakonska določba oziroma na njeni podlagi izdan Pravilnik ne vežeta oziroma pogojujeta koriščenje olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod z lastništvom poslovnih prostorov. Oziroma ne glede na lastništvo poslovnih prostorov, bo olajšavo za vlaganje v digitalni in zeleni prehod uveljavljal zavezanec, ki bo investiral v sredstva, ki se kvalificirajo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.

·         Migracija podatkov v oblak sodi v olajšavo, saj je potrebna za začetek uporabe storitev oblaka, najem oblaka pa v olajšavo ne sodi.

·         Nadgradnja storitev računalniškega oblaka bi se lahko štela za olajšavo, saj predstavlja nabor sprememb, s katerimi se posodobi, popravi ali izboljša programska oprema oblačne storitve zaradi zahteve zavezanca, in katere namen je tudi doseganje večje ekonomičnosti produktivnosti ter učinkovitosti poslovanja zavezanca. Za navedene spremembe bi lahko šteli posebne programske funkcije, prilagojene uporabniku oziroma njegovemu poslovanju/poslovnemu modelu (v smislu dodajanja/odstranjevanja funkcij).

·         Štejejo stroški začetne vzpostavitve ali nadgradnje uporabe storitev računalništva v oblaku, potrebni za začetek uporabe storitve ali njene nadgradnje, vključno s stroški izobraževanj zaposlenih. Tudi stroški, ki so potrebni za vzpostavitev delovanja storitev računalništva v oblaku. Skladno s tem menimo, da se med stroški lahko upoštevajo tudi stroški zunanjega strokovnjaka, povezani z vzpostavitvijo storitev računalniškega oblaka.

·         Vlaganje v klimatske naprave se lahko štejejo za kvalificirano vlaganje za namene olajšave v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, pod pogojem, da imajo klimatske naprave energijsko nalepko (tehnična specifikacija), iz katere je razvidno, da je navedena klimatska naprava uvrščena v A ali B energijski razred. olajšavo za digitalni in zeleni prehod lahko uveljavlja le za vlaganja, ki so v skladu z Uredbo 2017/1369/EU (torej le v opremo/sistem za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, ki se uvrščajo v dva najvišja razreda energetske učinkovitosti v skladu s predmetno uredbo).

·         Skladno z drugim odstavkom 4. člena pravilnika se za kvalificirana vlaganja v okoljsko prijazno tehnologijo štejejo tudi vlaganja v opremo za proizvajanje električne energije s sončno fotovoltaiko (PV tehnologija oziroma sončni paneli).

·         V znesek, ki predstavlja vlaganja v distribucijska omrežja, se štejejo stroški nakupa opreme za prenos energije, opreme za nadzor, polnilnih oziroma napajalnih postaj ter druge podporne opreme ali stroški storitev, potrebnih za delovanje omrežja.

·         Kot kvalificirana vlaganja za energetsko učinkovitost stavb med drugimi vlaganji, šteje tudi vlaganja v okna z U-vrednostjo, ki je nižja ali enaka 1,0 W/m2 K ter vlaganja v vrata z U-vrednostjo, nižjo ali enako 1,2 W/m2 K.

·         Za brezemisijska goriva lahko šteje električno energijo in vodik. Odvisno od razvoja tehnologij oziroma napredka pa se bo upošteval tudi kakšen drug pogon oziroma gorivo, ki bo nadomestil obstoječe pogone oziroma motorje z notranjim izgorevanjem.