IZVAJANJE GRADBENIH DEL V ČASU PANDEMIJE

V mesecu, ko se običajno začne gradbena sezona, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo, kar na potek graditve vpliva iz več razlogov, zagotovo pa je to višja sila, kar pomeni, da izvajalec gradbenih del ne odgovarja za morebitne zaplete in zamude pri gradnji, ki so posledica trenutne situacije. Seveda pa je to le splošno načelo in bo potrebno v primeru spora vsak primer presojati posebej (torej, če je do zamud ali…prišlo ravno iz tega vzroka).

Osnovno pravilo pa je, da mora izvajalec izvesti pogodbena dela v pogodbeno dogovorjenem roku. Skladno z določilom 240. člena Zakona o obligacijskih razmerjih je izvajalec prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ni mogel izogniti. V takšnem primeru lahko izvajalec zahteva podaljšanje pogodbenega roka. V dani situaciji je zelo otežena dobava materialov tako od domačih proizvajalcev kot tudi iz drugih držav, prav tako prihaja do pomanjkanje delovne sile. Veliko delavcev prihaja tudi iz območij bivših republik Jugoslavije. Težave se pojavljajo s prehodom meje, obvezno karanteno (BiH), v ponedeljek 23.3.2020 je sprejela Republika Hrvaška Odluku o zabrani napuštanja mjesta prebivališta i stalnog boravka u Republici Hrvatskoj in v primeru potovanja izjem, ki so taksativno naštete v drugi točki citiranega odloka, je potrebna posebna »propusnica«.

Iz navodil, ki jih je pripravila strokovna služba Sekcije gradbincev, sekcije kleparjev krovcev in sekcije instalaterjev-energetikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija izhaja, da v takšnih primerih naročniki ne bodo upravičeni do pogodbenih kazni in zaradi razlogov višje sile ne morejo odstopiti od pogodbe, kajti, če naročnik v takšnih primerih odstopi od pogodbe, ni upravičen do povračila stroškov. Celo nasprotno. Če naročnik odstopi od pogodbe brez upravičenih razlogov, je dolžan izvajalcu plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Glede na to so izvajalci dolžni nemudoma obvestiti svoje naročnike o nastanku posameznih nepredvidenih okoliščin, ki vplivajo na gradnjo in pogodbeni rok. Priporoča se pisna oblika, dokazila o poslani pošti pa se hrani za potrebe dokazovanj v primeru spora. Takšno obvestilo ter razloge se vpiše tudi v gradbeni dnevnik.

Na podlagi določb Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20)  izvajanje del za končne potrošnike ni dovoljeno, razen izjem: dokončanje že začetih del, pod pogojem, da naročnika ni na gradbišču, dela, da se ne povzroči še večja škoda, nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja, preprečitev poplave, popravila za dovod pitne vode, odtoke, plin, elektriko, itd. Pri tem pa je potrebno upoštevati vse splošne ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni: razdaljo, redno umivanje rok, razkuževanje, maske, itd)

Delodajalec mora v vsakem primeru upoštevati navodila NIJZ ter ukrepe in odloke za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

V primeru, če izvajalec del prekine že začeto delo, je dolžan o tem obvestiti naročnika in gradbišče ustrezno zavarovati, da ne pride do propadanja, porušitve, zamakanja, povzročanja škode, skratka da takšno gradbišče ni nevarno za zdravje in življenje ljudi.

O ukrepih, ki jih mora izvajalec zagotoviti v času gradne dnevno opozarjajo v medijih tako predstavniki delodajalcev kot delavcev, veliko večino ste jih izvajali že doslej, saj gre za dejavnost, ki je podvržena višjim tveganjem.

Vsekakor mora delodajalec upoštevati spreminjajoče okoliščine ter izvajati takšne preventivne ukrepe in izbrati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene vse aktivnosti delodajalca na vseh organizacijskih nivojih ter v celoti upoštevati navodila NIJZ.

Temeljna pravica delavca je pravica do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Obveznost pa da spoštuje in izvaja ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravje pri delu. Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Delodajalci morajo upoštevati vse obveznosti, ki so predpisane v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in seznaniti delavce o okoliščinah epidemije in tveganji ter potrebnih zaščitnih ukrepih (dobro je razpolagati z dokazilom, da so delavci seznanjeni in poučeni).

Sekcije gradbincev, sekcije kleparjev krovcev in sekcije instalaterjev-energetikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija priporoča, da se gradbiščni sestanki ne izvajajo v kontejnerjih, ampak na prostem, pri čimer je potrebno zagotoviti razdaljo med posamezniki, najmanj 1,5-2,00 m. To razdaljo je potrebno upoštevati tudi v času malice. Če je le mogoče poskrbeti, da je na gradbišču na voljo tekoča voda in milo, da si lahko delavci redno umivajo roke, v nasprotnem primeru pa razkužilo, ki vsebuje najmanj 60% alkohola. Prav tako se delavci ne preoblačijo na gradbišču, ampak pridejo na delo v delovni obleki, ki se pere čimbolj pogosto. Priporoča se uporaba mask, ki jih je potrebno menjavati v roku dveh ur oz. v skladu z navodili proizvajalca.

V primeru skupnih prevozov na gradbišče se je potrebno izogibati večjemu številu delavcev v istem vozilu. Dnevne prostore, gradbiščne kontejnerje in delovno opremo je potrebno redno razkuževati, priporoča se tudi razkuževanje vozila v primeru, če se uporablja za transport delavcev na in z gradbišča.

V primeru, da delavec kašlja ali ima druge znake bolezni, se ga nemudoma napoti, da pokliče svojega zdravnika in gre v samoizolacijo. Gradbišča naj se opremijo s plakati o preprečevanju širjenja korona virusa, predvsem pa naj se spoštujejo navodila in pravila, ki jih objavlja NIJZ.

Dejstvo je, da je situacija stresna tako na strani delavcev kot delodajalcev. Ali ima delavec pravico, da lahko odkloni delo, ker ga je strah okužbe, o tem smo vprašali mag. Nino Scortegagna Kavčnik, vodjo službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve in vodjo svetovalnega in izobraževalnega centra Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je odgovorila sledeče: »V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.  

Delavec zaradi abstraktnega strahu pred okužbo s koronavirusom ne more odkloniti prihoda na delo oz. dela. Za odklonitev dela morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer obstoj neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in okoliščina, da delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov.  

Za visoko rizične delavce (astmatike, starejše delavce, …) bi prišel v poštev preventivni ukrep premestitve delavca na manj izpostavljeno delovno mesto ali odreditev opravljanja dela od doma (če je to mogoče). 

Če delodajalec sprejme ustrezne in učinkovite preventivne zdravstvene ukrepe, s katerimi poskrbi za varnost in zdravje svojih delavcev, delavec po mojem mnenju nima pravice odkloniti dela (npr. trgovci, vozniki, …).

Delavec bi po mojem mnenju delo lahko odklonil samo v izjemnih primerih (visoko rizična oseba, pogost stik s strankami, delodajalec ne bi sprejel preventivnih ukrepov).«