
Prvo pravilo pri vlaganju na katerikoli trg je, da vlagamo le denar, ki ga lahko mirno pogrešamo.
»Kriptovalute so transparenten ter učinkovit plačilni sistem prihodnosti, ki odpravlja številne pomanjkljivosti denarja. Ena večjih pomanjkljivosti FIAT valut, valut vezanih na geografsko področje in nadzorovanih s strani bank, kot so npr. EUR, USD, HRK, JPY, ipd. je ta, da lahko centralne banke po potrebi v obtok pošiljajo večje količine denarja, to pa povzroča razvrednotenje le tega in s tem tudi inflacijo. Ker večino kriptovalut ni mogoče preprosto »tiskati«, se počasi uveljavljajo kot hranilec vrednosti in zato predstavljajo zanimivo obliko naložbe, ki ima velik potencial za rast,« pravijo v podjetju Incrementum d.o.o., ustanovljenem leta 2018, z namenom, da posameznikom v Sloveniji približajo dostop do digitalnih naložb oziroma kriptovalut.
In kako kriptovalute poznajo podjetniki Primorsko-notranjske regije oziroma ali jih sploh poznajo? Na zastavljeno vprašanje smo prejeli zelo zanimive odgovore. Nekateri so že slišali za zadnje čase najbolj razvpito med njimi bitcoin, katere vrednost se je dvignila v višave. Redki posamezniki so se že spoprijeli s trgovanjem, večina pa digitalnim naložbam, ki temelji na piramidni shemi, ne zaupa. Ker izhajam iz časov, ko smo poznali hiperinflacijo, mi je bil še posebej všeč odgovor: «Ma kakšne kriptovalute. Če je za časa Jugoslavije zmanjkalo denarja, so ga v Topčiderju čez noč natisnili toliko, da smo bili zjutraj vsi milijonarji!« A, kdo ve, še ne dolgo tega, smo se čudili japonskim turistom, ki so nosili med ogledom Ljubljane zaščitne maske. Lansko leto so zaščitne maske postale del naše stvarnosti, del našega vsakdana. Ali so na tej poti tudi kriptovalute?
Kaj so kriptovalute?
Gre za digitalne oziroma virtualne valute, ki uporabljajo kriptografijo, šifriranje podatkov, ki zagotavljajo varnost transakcije. Transakcije se beležijo v verigo blokov, ki je zaporedje zapisov, ki se vnašajo v javno knjigo (zbirko finančnih računov). Knjigo vzdržuje in posodablja na tisoče »rudarjev« po celem svetu. »Rudarji«, so ljudje, ki imajo v lasti računalnike, ki potrjujejo transakcije, kajti vsak računalnik v sistemu prejme kopijo vsakokratne transakcije in prav tako morajo posamezno transakcijo potrditi vsi računalniki v sistemu. S tem se preprečuje možnost zlorab in goljufij, dodatno varnost pa zagotavlja šifriranje in decentralizacija. Kriptiranje je zelo kompleksno in zapleteno, da baje na svetu ne obstaja niti en super računalnik, ki bi lahko razvozlal kodo.
Funkcija kriptovalut
S kriptovalutami lahko plačujemo, kupujemo, jih menjavamo, ustvarjamo projekte ali trgujemo. Večina ljudi se odloči za nakup kriptovalut, ker se njihova vrednost določa na osnovi povpraševanja, novih kriptovalut pa čez noč ni mogoče natisniti toliko, da bi se bistveno znižala njihova vrednost. V nasprotju z državnimi ali FIAT valutami ne obstajajo v fizični obliki. Gre za visokotehnološki denar sestavljen iz mreže uporabnikov. Vsak uporabnik ima evidenco celotne zgodovine vseh transakcij in s tem bilance računov. Kriptovalute je mogoče kupiti na mnogo različnih načinov. Splet ponuja različne borzne platforme, ki so namenjene nakupu in prodaji, na njih pa lahko tudi trgujete med različnimi kriptovalutami kot so Bitcoin, Ethereum, Ripple, Tether, EOS, LieteCoin, Stellar, Tron, kriptografski žetoni (angl. ICO – initial coin offering) in druge. Lahko jih zamenjate tudi z lokalnimi valutami. Nakup in prodaja pa se lahko opravi tudi na fizičnih lokacijah.
Virtualna denarnica
Da lahko uporabljamo kriptovalute, potrebujemo virtualno denarnico, fizično napravo, ki jo priključimo na računalnik. Najbolj varne so hladne denarnice, ki niso povezane z omrežjem. Zaščitene so s PIN kodo in geslom, ki ščitita zasebni ključ za dostop. V denarnici ni denarja, ampak zgolj geslo, ki omogoča dostop do vrednosti na platformi. Bolj ranljive so vroče denarnice, ki so dostopne na internetu.
Legalnost in obdavčitev
Kriptovalut ne nadzira nobena vlada. Status pa se po posameznih državah razlikuje. Nekatere so jih dovolile, druge omejile, tretje prepovedale. Leta 2017 je Finančna uprava RS pojasnila, da se od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, vključno s kriptografskimi žetoni, če se ne štejejo za premičnine, kot so vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja in investicijski kuponi in ni izvedeni finančni instrument, dohodnine ne plača, pod pogojem, da fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Pri fizični osebi, ki dosega dohodek trgovanja z virtualnimi valutami v okviru opravljanja dejavnosti, pa se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih dohodkov. Davek pa je potrebno plačati v primeru doseganja dohodkov iz naslova »rudarjenja« (provizije).
Kaj menijo o tem ugledni strokovnjaki?
Prof. dr. Franjo Štiblar, avtor knjige »Svetovna kriza in Slovenci. Kako jo preživeti?«, s Pravne fakultete v Ljubljani, ima precej kritičen pogled na tovrstne naložbe. Meni, da gre za nevarno zasebno špekulacijo, ki izkorišča tehnološki napredek razvoja blokovnih verig in se tako zogiba nedonosnim depozitom.
Prof. dr. Matej Lahovnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani je mnenja, da so kriptovalute visoko tvegane špekulativne naložbe, ki nimajo povezave niti z varčevanjem niti s klasično ekonomijo. Niso klasične valute, namenjene plačevanju, saj plačilo z njimi omogoča izjemno malo ponudnikov. Kriptovalute so priljubljene, ker so digitalne in niso podvržene transparentni regulaciji ter nadzoru, zaradi česar njihova vrednost močno niha in pri ljudeh ustvarja lažen občutek, da lahko na lahek in enostaven način hitro zaslužijo, seveda pa ravno na takšen način lahko tudi hitro izgubijo velike vsote denarja. Sistem deluje na principu piramidne sheme. Dokler denar priteka, deluje, ko pa veliko posameznikov izgubi zaupanje vanj in se želi umakniti, se lahko zgodi zlom sistema.
Avtor mednarodne uspešnice »The Million Dolar Decision«, podjetnik Robert Rolih, verjame v prihodnost kriptovalut, a toplo priporoča, da vlagamo vanje le denar, ki ga lahko mirno pogrešamo, kajti trg je podvržen velikim nihanjem, zato se zna zgoditi, da boš prodal ravno ob napačnem času. Prav tako poudarja, da kriptotrg ni primeren za ljudi, ki niso domači z računalnikom in pametnimi telefoni, saj zahteva osnovno računalniško pismenost in veliko znanja o računalniški varnosti.
Alenka Volk Penko
OOZ Ilirska Bistrica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.