Izjava o varnosti z oceno tveganja

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/11) določa pravice in dolžnosti delodajalcem in delavcem v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Posebno skrb mora nameniti zagotovitvi varnosti in zdravju nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca na vseh organizacijskih ravneh.

Običajno delodajalci prenesejo strokovne naloge na področju varnosti pri delu na strokovnega sodelavca ali zunanjo strokovno službo ter strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenih ukrepov na izvajalca medicine dela, kljub temu pa jih to ne obvezuje odgovornosti na tem področju.

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni pri delu, po postopku, določenem v 1. odstavku 17. člena ZVZD-1. Opustitev slednjega je prekršek sankcioniran z globo od 2.000 do 40.000 EUR.

Seveda pa takšna ocena ni dokončna, kajti delodajalec je dolžan popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni; ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo in ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

SARS-COV-2 je bil letošnjega junija formalno uvrščen v direktivo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi bioloških dejavnikov, zato je potrebno dokumentacijo in interne akte s področja varnosti pri delu prilagoditi novim okoliščinam, kajti v dani situaciji  namreč ukrepi, ki jih delodajalec zagotavlja na podlagi obstoječe ocene tveganj delovnih mest, praviloma ne zadostujejo. Zato je potrebno sprejeti in izvajati dodatne ukrepe s ciljem, da se v danih okoliščinah zagotovi čim bolj varno in zdravo delo delavcev.

Pri tem so vam lahko v veliko pomoč priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (https://nijz.si/sl), Združenja za medicino dela (https://www.anticovid.zmdps.si) in drugih pristojnih inštitucij.

Na terenu se zaznava vedno več obiskov delovnih inšpektorjev, ki med drugim preverjajo, ali ste že izpolnili to obvezo, torej revidirali dokumentacijo in uredili protokole. Na drugi strani pa izvajalci storitev s področja varnosti pri delu, zaradi povečanega obsega povpraševanja, ne uspejo pravočasno pripraviti revizije. Glede na to vam svetujemo, da si sprotno beležite, kakšne ukrepe ste sprejeli in kdaj in kako so bili delavci obveščeni, saj se boste ob obisku inšpektorja le težko spomnili za nazaj, brez vodenja ustreznih evidenc.

Izvajalec medicine dela

Z globo v razponu od 2.000 do 40.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki ne zagotovi, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo pri delu izvaja izvajalec medicine dela.

Izvajalec medicine dela opravlja, odvisno od vrste dejavnosti ter vrste in stopnje tveganja za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, zdravniške preglede delavcev, sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izdelavo izjave o varnosti; seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti; spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom in odkriva njihove vzroke; pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravniških pregledih; sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela in sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

Pandemija COVID-19 je v svetu in pri nas še naprej v polnem razmahu, zato je sodelovanje z izvajalcem medicine dela v teh časih še bolj nujno in potrebno.

O aktualnem stanju ja na novinarski konferenci 25. septembra letos spregovorila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Opozorila je na kar nekaj načinov za omejevanje širjenja virusa v delovnih prostorih, predvsem pa je izpostavila razkuževanje in prezračevanje proizvodnih prostorov, način organizacije delovnega procesa po sistemu ločenih skupin delavcev, ki se med sabo ne družijo in mešajo. Kot kritične točke za širjenje virusa pa omenila vhode v podjetje, registrirne ure, umivalnice, stranišča, prostore za kadilce in jedilniške prostore, itd.  Predvsem pa nam položila na srce, da Nacionalni inštitut za javno zdravje ne more pripraviti tako natančnih in specifičnih navodil, kot bi pričakovali delodajalci, saj se v organizacijah delovni procesi razlikujejo in ob tem delodajalcem svetovala, da se prvenstveno posvetujejo o problemih in tveganjih s strokovnimi sodelavci, ki so jim zaupali naloge na področju varnosti pri delu, torej

varnostnimi inženirji in specialisti medicine dela.

Alenka Volk Penko
 SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.