Regres je enkratno letno izplačilo delavcu, ki je povezano z izrabo letnega dopusta pri delodajalcu in ga izplača delodajalec. To pravico ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in jo ima vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Vsak delodajalec je dolžan do 31. marca vsako leto izdati sklep o določitvi letnega dopusta s tem pa ima zaposleni tudi pravico do regresa. Delodajalec lahko sočasno ali ločeno opredeli višino regresa. Pravice zaposlenih so urejen v delovnopravni zakonodaji, pri čemer davčna zakonodaja določa obdavčljivi in neobdavčljivi del regresa. Pri tem je potrebno poudariti, da je regres zakonsko določena pravica zaposlenih.
Do regresa so upravičeni zaposleni za določen, kot nedoločen čas, ki imajo pravico do letnega dopusta. Pri določanju višine pa je potrebno upoštevati tako ZDR-1, kolektivne pogodbe, interne akte delodajalca, kot pogodbe o zaposlitvi.
Po določilih ZDR-1 mora biti regres za letni dopust izplačan vsaj v višini minimalne plače, ta v 2024 znaša 1253,90 evra in predstavlja neto znesek izplačila. Regres za leto 2024 mora biti izplačan najkasneje do 1. julija 2024. V primeru nelikvidnosti delodajalca pa se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi kasnejši rok za izplačilo regresa, vendar najpozneje do 1. novembra 2024. Nelikvidnost se po sodni praksi presoja po 14. členu ZFPPIPP. Če delodajalec ne izplača regresa, gre za kršitev. Če je bila pravica do regresa kršena ali ni izplačan pravočasno, lahko zaposleni prijavi delodajalca na delovni inšpektorat, ki bo sprožil postopek zoper delodajalca. Zastaralni rok je 5 let.
Višina regresa za leto 2024 v zasebnem sektorju je odvisna od delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa le minimalni znesek za regres 2024. Pri izplačilu regresa pa je potrebno upoštevati tudi določila kolektivnih pogodb. Če je znesek za regres 2024 v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti višji kot v ZDR-1, je potrebno upoštevati znesek določen s kolektivno pogodbo (KP). Če je delodajalec zavezan k več KP, mora delodajalec izbrati ugodnejšo za zaposlenega. KP za obrt in podjetništvo, ki je v uveljavi od 1. maja 2023 opredeljuje, da je regres določen najmanj v višini minimalne plače v letu, povečane za 5%. Če delodajalca ne zavezuje KP, mora višino določiti v aktu ali s sklepom delodajalca. Tako ima lahko v internemu aktu določeno, da se višina regresa določi vsako leto s sklepom.
Regres je neobdavčen do višine zneska povprečne plače v Republiki Sloveniji. To pomeni, da je regres oproščen plačila prispevkov in dohodnine do te višine. Če je regres izplačan v višjem znesku od povprečne plače, kar je mogoče, se v dohodnino šteje le del regresa, ki presega znesek 100 % povprečne plače. Znesek povprečne plače se spreminja vsak mesec in ga je potrebno v mesecu izplačila preveriti. Podatki so objavljeni na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Pri izračunu se upošteva znesek povprečne bruto plače v času izplačila regresa. Ta npr. v marcu 2024 znaša 2.317,82 EUR. Nosilci dejavnosti si lahko izplačajo regres, vendar ta ni davčno priznan.
Pri določanju višine regresa za zaposlenega je poleg višine regresa, pomemben tudi čas zaposlitve. Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, mu ne pripada celoten regres. V takem primeru je višina regresa za leto 2024 odvisna od števila mesecev, za katere je sklenjena pogodba o zaposlitvi. V kolikor ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo. Regres pripada za vsak polni mesec, ko je oseba zaposlena. Delavec ima pravico do sorazmernega deleža letnega dopusta in prav tako pravico do sorazmernega deleža regresa. Potrebno je paziti, ali je oseba zaposlena za skrajšan delovni čas po posebnih pogojih, saj ji lahko v tem primeru pripada polni regres (67. člen ZDR-1). Pojasnilo za zaposlene, da če med letom sklenete pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec nakaže sorazmerni del regresa, ki je odvisen od obsega in časa zaposlitve. Npr. polovični delovni čas in obdobje 6 mesecev pomeni 1/4 polnega regresa. Višina polnega regresa pa je lahko pri vsakem delodajalcu drugačen. Poleg tega je potrebno opozoriti, da ima zaposleni pravico do izplačila regresa tudi če je zaradi bolezni ali starševskega dopusta odsoten z dela, saj je osnova za izplačilo regresa veljavna pogodba o zaposlitvi.
Delodajalec lahko izplača regres tudi v različnih višinah, v skladu z internim aktom oziroma pravilnikom, ki določa kriterije in merila. Ta morajo biti merljiva, objektivna in nediskriminatorna.
Pri izplačilu regresa je potrebno vedeti, da je možno, da ga delodajalec izplača v več delih, vendar v celoti do 1. julija 2024, oziroma do 1. novembra, v že omenjenem primeru. Poleg tega je potrebno opozoriti, da je potrebno pri zaposlenih, ki so zaposleni po 1.7.2024 izplačati regres najpozneje do 31.12.2024. Potrebno je tudi paziti, da v primeru, da regres do prenehanja zaposlitve še ni izplačan, le tega delodajalec izplača z dnem prenehanja. V kolikor pa je bil izplačan polni regres in oseba prekine delovno razmerje tekom leta po izplačilu, je zaposleni vrniti sorazmerni del regresa. Ta je lahko poračunan ob izplačilu zadnje plače, vendar le ob pisnem soglasju zaposlenega. Običajno se to soglasje podpiše skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V kolikor zaposleni ne želi podpisati soglasja in ne vrne preveč izplačanega regresa, ga delodajalec lahko iztoži na sodišču.
Ilirska Bistrica, 25.04.2024
Tomaž Stojanović, NEC, Cerknica, SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska
