CEH, združenje obrtnikov z monopolno pravico

CEH, združenje obrtnikov z monopolno pravico

Zaradi lažjega uresničevanja interesov, zaščito pred tujci, boja proti legalni in nelegalni konkurenci, prenosa znanj z mojstrov na pomočnike in vajence ter ohranitve svojih privilegijev, so se začeli obrtniki združevati v cehe. Cehovska pravila, imenovana tudi »cehovski zakon« so nastala že v 12. stoletju, zapisana so bila v cehovskem registru ali cehovskem pismu. Vsebovala so tri osnovne zahteve: dokazilo o strokovni usposobljenosti mojstra, varovanje skupnih interesov članov ceha in preprečevanje konkurence med mojstri s pomočjo strogih pravil o kvaliteti, številu in prodajni ceni izdelkov.

Do pravega razcveta pride v 14. in 15. stoletju. Praviloma so se mojstri ene obrti združevali v cehe za posamezno mesto, razen v primerih, ko jih ni bilo v isti branži dovolj. V tem primeru je bilo dovoljeno, da se povežejo z istovrstnimi obrtniki sosednjega mesta. Ceh je bil stanovsko in socialno združenje, saj so si mojstri v stiski pomagali in skupaj nastopali ob svečanostih. Stanovsko združenje je označevalo vizualno znamenje imenovano cehovski znak, bandera, pečatnik, pa tudi cehovska skrinjica v kateri so hranili listine svoboščin, sezname članov, izvirnike učnih pisem, pečatnike in podobno. Vlogo socialnega združenja najdemo v številnih šegah, ki so se izoblikovale v tem času. Tako so ob sprejetju novega člana slavnostno odprli cehovsko skrinjico. Razvil se je poseben cehovski ples na katerem so člani, združeni v posamezni ceh uprizarjali svoje delo, kar je bila neke vrste reklama za njihovo dejavnost. Ob pokopu pa so umrlemu članu svetili na poti do groba (Baš 2004: 52-53).

Moralna načela, ki urejajo človekovo vedenje ali vodenje neke dejavnosti, imenujemo etika. Ukvarja se z moralno filozofijo, kaj je dobro za posameznika in družbo. Izhaja iz moralnih zapovedi in norm, sprejetih v določeni družbi in zajema naslednje dileme: kako živeti dobro življenje; naše pravice in odgovornosti; jezik pravilnega in napačnega in moralne odločitve – kaj je dobro in slabo (Pompe 2021: 42).

Gre za združenje z monopolno pravico, ki je samo določalo cene in kvaliteto svojim izdelkom, opredeljeno po cehovskih pravilih, ki jih je odobril vladar ali kraljevi gospod. V cehe so se bili prisiljeni združevati tudi najmanjši obrtniki, saj so bili v nasprotnem primeru obsojeni na propad. V nekaterih cehih pa je bilo članstvo pogoj, pri čemer so imeli prednost člani ožjega ali širšega sorodstva obrtniških mojstrov, sicer pa dečki poštenih staršev, med katere po cehovskih merilih niso spadali Romi, konjederci in krvniki (II. gimnazija Maribor, 2013, str.6-8). Z vidika svobodne trgovine in današnjih moralnih norm velika večina cehovskih pravil ni sprejemljiva, čeprav jim moramo priznati vrsto moralnih načel. Tako so na primer iz članarine in posebnih dajatev izoblikovali obliko socialne pomoči iz katere so ostarelim izplačevali pokojnino, denarno pomoč vdovam in otrokom umrlih. Tu najdemo prve zametke Sklada za podporo starejšim obrtnikom. In čeprav v času cehovstva mojstri niso skrbeli le za prenos znanja na vajence, kajti nadzorovali so jih tudi v zasebnem življenju: niso smeli uživati alkohola, kartati, preklinjati, obrekovati in se družiti z ženami meščanov, najdemo v tem delu zametke mentorstva, mojstrskih izpitov in dualnega sistema izobraževanja.

Zasledujoč načela poklicne etike, so člane ceha, ki niso spoštovali kodeksa in pravil, kaznovali. Včasih z globo, v skrajnem primeru pa tudi z odvzemom obrtnega dovoljenja. Velika večina prekrškov za katere so bili kaznovani se nam zdi v 21. stoletju smešna, saj je bil na primer kaznovan član, ki na sestanek ni prišel primerno oblečen ali ni znal pozdrava. Prav pozdravu, kratkem stavku, ki vzpostavlja medčloveški stik, izraža naklonjenost ali spoštovanje ob srečanju ter predstavitvi, so v času cehov dajali velik poudarek, kajti mojstrov pomočnik, ki je znal pravilno pozdraviti in se predstaviti, je lahko ob težavah v drugem mestu računal na pomoč (Baš 2004: 52).

Cehovske norme, pravila, vedenje in obnašanje so navdihnile številne sodobne umetnike. Pred leti se je Zavod Plavajoče gledališče Ljubljana lotil projekta »Goljufivi peki na obrežju Ljubljanice«, zgodbe, ki pripoveduje o časih, ko se kruh ni podražil toliko, kot se je podražilo žito, a pretkani pek se je znašel po svoje in zmanjšal težo hlebca. Ukana bi uspela, če tržni nadzorniki vsak semanji dan ne bi preverjali teže hlebcev. Če so zaznali , da je bil hlebec prelahek, je najprej sledila denarna kazen, v drugo je moral goljufivi pek na tržni dan nekaj ur presedeti na sramotilni klopi, če ga vse to ni izučilo, pa so ga v tretje v posebni košari imenovani »potapljalka«, mestni biriči namakali v Ljubljanici (Dnevnik 2005).

Obrtna svoboda

Položaj mestnih obrtnikov se je zaradi davkov, vojn, majhne kupne moči in vedno večje konkurence začel slabšati že konec 16. stoletja. Tu prvič naletimo na besedo »šter« oziroma »šušmar«, ki se je obdržala do današnjih dni.

Revolucionarne tehnične iznajdbe so botrovale razvoju industrializacije. Avtonomnost cehov ni ustrezala gospodarskim idejam Marije Terezije in sina Jožefa II. S cesarskim patentnim (zakonom) o rokodelstvu jim je bila leta 1732 odvzeta večina pravic in ustanavljanje novih ni bilo več dovoljeno (II. gimnazija Maribor 2003: 7-8).

Leta 1859 je avstroogrska monarhija sprejela obrtni zakon in uzakonila obrtno svobodo, ki je trajala do leta 1883, ko se je z novelo zakona za »rokodelske obrti« ponovno zahtevala ustrezna kvalifikacija oziroma mojstrski izpit.

Mednarodna trgovina je bila vedno del svetovnega gospodarstva, a vse do leta 1800  vsota svetovnega izvoza in uvoza ni nikoli presegla 10% svetovne proizvodnje. Tehnološki napredek in politični liberalizem pa sta vplivala, da so se začele stvari po letu 1820 hitro spreminjati. Tu najdemo prve zametke oziroma prvi val globalizacije (Bobek 2019:10).

Viri:

Pompe, A. (2021). Inovativno tržno komuniciranje. Ljubljana: GEA College, str. 42

Bobek, V. (2019). Mednarodno poslovanje in financiranje. GEA College, str. 10

Baš, A. (2004). Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Založba mladinska knjiga, str. 52-53

II. gimnazija Maribor. Srednjeveška mesta v Evropi in na Slovenskem. Pridobljeno s https://dijaski.net/gradivo/zgo_ref_srednjeveska_mesta_v_evropi_na_slovenskem_01

II. gimnazija Maribor. Reforme Marije Terezije in Jožefa II. Pridobljeno s https://dijaski.net/gradivo/zgo_ref_reforme_marije_terezije_in_jozefa_ii_01

Dnevnik. Goljufivi peki na obrežju Ljubljanice. Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/135698

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

PRVI ZAMETKI OBRTI NA SLOVENSKEM

Meje države Slovenije, kot jo poznamo od leta 1991 dalje, so se skozi stoletja spreminjale in za predstavitev razvoja obravnavane organizacije, ki združuje podjetnike in obrtnike na Slovenskem, bi bilo tridesetletno obdobje vsekakor premalo, kajti rokodelstvo in obrt na Slovenskem se ponašata s častitljivo tradicijo. Njuna zgodovina je neločljivo povezana s človeško kulturo in civilizacijo. »Predstavlja nosilni sestavni del kulturnega in civilizacijskega razcveta človeštva na zemlji in jo lahko brez pretiravanja označimo kot enega najobsežnejših področij človeške dejavnosti v boju za obstoj. Najbolj jasno se to pokaže, ko vidimo, da večina ljudstev pred nami in veliko ljudstev našega planeta vse do današnjih dni niso presegla obrtnih osnov in mej svojega gospodarsko tehničnega obstoja«, so ob štiridesetletnici delovanja obrtno-zborničnega sistema Slovenije, uvodoma zapisali avtorji prispevka »Rokodelstvo in obrt v »starih časih« (Jarc 2009: 17).

ZGODOVINA OBRTI JE NELOČLJIVO POVEZANA S CIVILIZACIJO

Izhajajoč iz konteksta narodnostnega ozemlja poseljenega s Slovenci in drugimi narodi, ki so živeli na področju Slovenije, pa z gotovostjo lahko zapišemo, da zametki podjetništva segajo v obdobje grško-rimske civilizacije. Pod rimsko vladavino se je še posebej razvijalo rudarstvo in topilničarstvo v rimski provinci Norik, ki je obsegala današnje dežele Slovenije in Avstrije.

Slika 1: Provinca Norik.

Na geografskem območju narodnostnega ozemlja Slovencev so skozi stoletja zarisale državne meje številne države, z lastno vladavino, zakoni, ustavo, policijo, oboroženimi silami in davčnimi pravili. In prav davčna pravila in davki so odigrali odločilno vlogo pri razvoju in pospeševanju ali zaviranju obrti in podjetništva. Iz praktičnih potreb se je vzporedno razvijal računovodski sistem. Enostavno knjigovodstvo, sistem, ki ga je v petem stoletju pr. n. š. uporabljal starogrški filozof in matematik Zenon, so poznali že Babilonci, natančneje pa so ga izpopolnili Rimljani. Obsegal je vodenje evidenc o začetnih stanjih, prejemkih, izdatkih in končnih stanjih. Obvezna pa je bila tudi letna inventura. Maruša Taurer je v diplomskem delu »Razvoj računovodstva v anglosaškem svetu in pri nas« zapisala: «Kot je dejal Chatfield: «Zenon ni vodil evidenc, da bi poročal drugim, izračunaval višino davkov ali da bi si z njimi pomagal pri določanju in maksimiranju dohodka, temveč preprosto zato, da je razkril izgube zaradi kraj, prevar in neučinkovitosti…«(Taurer 2003: 3).

Zapis gospodinjskih izdatkov in prihodkov, ki jih je glava družine v Rimu zapisoval v dnevnik, imenovan »adversaria«, vsak mesec pa še v blagajniško knjigo »codex accepti et expensi«, je služil za pripravo rednega letnega poročila o sredstvih in obveznostih. Na osnovi zapisanega izhaja, da blagajniško poslovanje izvira še iz rimskih časov in se do današnjih dni kot evidenca ni spremenilo. Z modernizacijo, razvojem in nadgradnjo računovodstva je le izgubilo na pomenu, kajti za časa rimskega imperija je letno poročilo sestavljeno s pomočjo blagajniške knjige služilo za obdavčitev in celo določitev državljanskih pravic. Na tem mestu se strinjam z avtorji internega gradiva »Osnove računovodstva«, ki so ga za potrebe študentov Centra višjih šol GEA College pripravili leta 2005, da lahko Rimske gospodinjske izdatke primerjamo z današnjimi denarnimi pretoki med gospodinjstvom in samostojnim podjetnikom. Ob tem se mi poraja razmišljanje, da se tudi vodenje državnega proračuna ni bistveno spremenilo od tistih časov, kajti državne evidence v rimskem času so temeljile na »codex accepti et expensi«, torej evidenci prejemkov in izdatkov, ki jih je nadziral »quaestor«, ki je poleg tega upravljal tudi državno blagajno in plačeval vojsko. Državni računi so bili redno revidirani. »Quaestor« je bil odgovoren rimskemu senatu. Prav tako današnji državni proračun temelji na »pritokih in odtokih« in ne na principu »fakturirane realizacije«. Napaja se z davki, iz proračuna se financirajo javne službe, podvržen je reviziji (GEA College 2005: 35).

Slika 2:»codex accepti et expensi«

POMEMBEN DEJAVNIK PRI RAZVOJU MEST IN GOSPODARSTVA

Zgodnji srednji vek je zaznamoval cesar Karel Veliki z gospodarskimi in denarnimi reformami, saj je ukinil denarni sistem, ki je temeljil na zlatem »suju« in uvedel nov denarni standard, »karolinško livro«, ki je temeljila na funtu srebra, vrednem 20 »sujev« oziroma 240 »deniejev«, a je bila zgolj obračunska valuta in se ni nikoli kovala. Prav zaradi slednjega je bila še toliko bolj pomembna postavitev in uzakonitev načel računovodstva v  neurejeni zbirki zakonov in predpisov Capitulare de villis, objavljeni leta 802, na podlagi katerih so morali vsi lokalni vladarji dokumentirati vse svoje dohodke in izdatke.

Pri razvoju rokodelstva in obrti pa je odigral odločilno vlogo cesarjev ukaz, da mora vsak pomembnež, ki se naseli v naših krajih, s seboj pripeljati najmanj trideset obrtnikov in tako so se v naših krajih naselili številni nemški obrtniki, ki so s seboj prinesli nova znanja, nove spretnosti in orodja. Ideji so pozneje sledili nemški škofje, grofi in ostalo plemstvo pa tudi Brižinski škofje.

Sprva se je z rokodelstvom ukvarjalo večinoma kmečko prebivalstvo na podeželju, v času, ko ni bilo poljskih del, z nastajanjem gradov pa se je začela razvijati prigrajska obrt. Slovenski narod je postajal vse bolj podjetniško naravnan. K temu je nedvomno pripomoglo geografsko področje, ki smo ga zgodovinsko naseljevali Slovenci. Odlična logistična pozicija, stičišče trgovskih poti med slovanskimi, germanskimi, romanskimi in ogrskimi narodi, je postala zanimiva za tuje vlagatelje. Okrog gradov in cerkva so začela nastajati sejemska središča. Izključno pravico za opravljanje obrti so dobila mesta in trgi (Jeraj 2020: 74).

Kljub temu pride do vidnega gospodarskega in kulturnega razvoja mest na Slovenskem šele v drugi polovici 18. stoletja, kajti vse bolj centralizirana država v 17. stoletju še ni poznala tako učinkovite in načrtne gospodarske politike, da bi z njo zmogla uspešno napolniti državno blagajno. Pri tem je zasledovala cilj, da se denar za potrebe političnih in vojaških načrtov čimprej steče v državno blagajno, kar je skušal vladar nadomestiti s povezovanjem svojih dežel s severnoitalijanskimi pokrajinami. Sčasoma so italijanski poslovneži prevladali in obvladali skoraj celotno slovensko tržišče, saj jim je dajal vladar proti vnaprejšnjemu plačilu v zakup tudi monopolne pravice imenovane »apalt« nad nekaterimi dejavnostmi in proizvodi, kot so izvoz živega srebra, govedo, vosek, med, platno, les, uvoz morske soli in tobaka… Konec 17. stoletja pride do ustanavljanja prvih grosistov, specializiranih trgovcev, ki so bili običajno neposredno podrejeni deželnemu knezu. Na podlagi posebnega privilegija so se ukvarjali s trgovino na veliko, kajti trgovina na drobno jim ni bila dovoljena. Velikokrat pa so se ukvarjali tudi z bančništvom in špedicijskimi posli. Obvladovali so jih italijanski priseljenci, ki jih je v naše kraje privabil razvoj rudarstva, fužinarstva in priložnost, ki so jo zaznali v trgovanju oziroma posredovanju trgovine med Panonsko nižino in Italijo ter organiziranju prodaje domačih izdelkov, zlasti platna. Na njihov razvoj in širjenje je odločilno vplivala razglasitev Trsta in Reke, leta 1719, za svobodni pristanišči (Cvirn, Vidic 1999: 180-181).

Viri:

Jeraj, M. (2020). Podjetništvo Temelji. Ljubljana: GEA College, str. 74

Jarc, M. (2009). Rokodelstvo in obrt v »starih časih«. Štiri desetletja organizacije obrtnikov in podjetnikov Slovenije. Ljubljana: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, str.17

Cvirn, J. Vidic, M. (1999). Ilustrirana zgodovina Slovencev. Trgovci in mesta. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 180-181

Taurer, M. (2003). Razvoj računovodstva v anglosaškem svetu in pri nas (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta, Ljubljana, str.3

GEA College. (2005). Osnove računovodstva (skripta). GEA College, Center višjih šol, d.o.o., Ljubljana, str. 35

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na izobraževanje »Obdavčitev dobav blaga z vidika DDV«

Na delavnici bomo obravnavali dobave blaga brez prevoza in z prevozom,,uvoz/izvoz blaga, dobave/pridobitve blaga, posebnosti pri verižnih in tristranskih poslih, spletno prodajo, vse z vidika Zakona o DDV.

Cilj seminarja je seznanitev z aktivnostmi pomembni za pravilen obračun DDv pri pridobitvah, dobavah, uvozu, izvozu in spletni prodaji.

Več v priponki:

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno delavnico »Obdavčitev storitev z vidika DDV«

Na delavnici bomo obravnavali splošno pravilo, posebna pravila, nekatere posebnosti pri obdavčitvi storitev in samoobdavčitev, vse z vidika Zakona o DDV.

Cilj seminarja je seznanitev z uporabo splošnega in posebnih pravil pri storitvah ter delo na bolj zahtevnih primerih.

Več v priponki:

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno delavnico »RAČUNI, OBVEZNOSTI IN ODBITEK DDV«

Na delavnici bomo obravnavali pravila za izdajo računov, obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, obvezne podatke, ki jih mora vsebovati račun, poenostavljen račun, papirnate in elektronske račune, valuto na računu, vse z vidika Zakona o DDV.

Cilj seminarja je seznanitev z obveznimi vsebinami, ki jih mora vsebovati račun.

Več v priponki.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

POVRAČILA STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN POTNIH STROŠKOV V GOSPODARSTVU, vključno z novostmi v letu 2021

SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Posebnosti pri obdavčitvi spletne prodaje in elektronskih storitev z DDV, vključno z novostmi od 1.7.2021 dalje

SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Zakaj je CocaCola »najboljša pijača na svetu« – vloga blagovne znamke

Z blagovnimi znamkami se vsakodnevno srečujemo, te namreč označujejo storitev, podjetja, izdelke, države itd.  Kaj sploh je blagovna znamka in kakšna je njena vloga pri trženju in prepoznavanju različnih izdelkov in storitev.

»Blagovna oz. storitvena znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je mogoče grafično prikazati. Znak lahko predstavljajo besede, črke, številke, figurativni elementi, trodimenzionalne podobe ali kombinacije barv (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino)«.

Blagovna znamka za uporabnika v sebi združuje 4 kategorije:

  • Lastnosti – blagovna znamka ima določene lastnosti, ki so vezane na določen izdelek
  • Koristi – uporabnik kupuje določeno blagovno znamko zaradi koristi, ne zaradi lastnosti.
  • Vrednote – vsaka blagovna znamka v sebi odraža vrednote lastnika
  • Osebnost – uporabniki pogosto v blagovni znamki iščejo lastnosti, s katerimi se lahko poistovetijo. Kategorija Osebnosti predstavlja most med uporabnikom in znamko. Ta je ustvarjena šele takrat, ko si kupec o njej ustvari svoje mnenje in ko znamka dobi svojo tržno percepcijo.

Pomembno vlogo igra identiteta blagovne znamke, ki jo oblikujejo v podjetju. Ta namreč opredeljuje, kakšna naj bi bila blagovna znamka. Je element, s katerim se prenaša sporočila širši javnosti. Na drugi strani imamo imidž blagovne znamke, katerega izoblikujejo uporabniki s pomočjo subjektivne percepcije. Ni nujno da se identiteta BZ (izoblikovana v podjetju) sklada z imidžom BZ (izoblikovanim s strani uporabnikov).

Ločimo tri kategorije blagovnih znamk:

  • Besedne znamke: npr. FIDI KOENCIM 10
  • Figurativne znamke:

  • iz samo tekstualnih delov:

  • samo iz slikovnih elementov:

  • kombinacije tekstualnih in grafično-slikovnih elementov: 

  • Netradicionalne oblike znamk: npr. tridimenzionalne znamka:

»Pri znamkah velja načelo specialnosti, kar pomeni, da znamka varuje zgolj pred uporabo enake ali podobne znamke za enako ali podobno blago ali storitve. Načeloma to pomeni, da lahko tretja oseba enako ali podobno znamko uporablja za povsem različno blago ali storitve (GZS: Osnove zaščite intelektualne lastnine: Blagovna znamka)«.

Vrnimo se k blagovni znamki Coca-Cole in njenem uspehu.  Bolj kot inovacija izdelka, je pomembna inovacija kategorije – Coca-Cola je ustvarila novo kategorijo. Dizajn je včasih pomembnejši od vsebine. Ljudje kupujemo z očmi. Logo je napisan v pisavi »Spencerian script« in je bil standardiziran leta 1923. Embalažo je podjetje prilagajalo času, med tem ko je logo ostal nespremenjen. Bolj kot sam izdelek je pomembna zgodba za njim. Uporabniki ne kupujejo funkcionalnega izdelka ampak življenjski stil, torej zgodbo. Pri uvajanju nove kategorije je pomembna konkurenca, saj ta prispeva k razvoju in promociji kategorije. Za uspeh je torej pomemben močan tekmec – Pepsi.  »The Cola Wars«/Kola vojna« se nanaša na dolgoletno rivalstvo med proizvajalci brezalkoholnih pijač Coca-Cola in Pepsi, ki sta se udeležili vzajemno usmerjenih marketinških kampanj za neposredno konkurenco med linijami izdelkov vsakega podjetja, zlasti njihovimi glavnimi kolami, Coca-Colo in Pepsi. Od poznih sedemdesetih do osemdesetih let se je konkurenca stopnjevala, kar je temu kulturnemu fenomenu dalo sedanjo ime Vojna kole. Kaj se torej lahko naučimo s primere Coca-Cole? Kljub temu, da Coca-Cola ni najbolj zdrava, najcenejša in najbolj okusna pijača na svetu. Predstavlja zgodbo-življenjski  stil. Je najboljša pijača na svetu, ker je znala investirati v trženje, s pomočjo katerega je ustvarila tržni vzvod, ki ji je omogočil, da je prevladala na trgu.

Viri:

Gordana Fatur
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Zelena delovna mesta in javno povabilo Zavoda RS za zaposlovanje

VABILO

 

na predstavitev javnega povabila Zavoda RS za zaposlovanje, zelenih delovnih mest in dobrih praks

 

»Zelena delovna mesta in javno povabilo Zavoda RS za zaposlovanje«

 

Kdaj:

10. 06. 2021 ob 10.00

 

Trajanje izvedbe: uro in pol

 

Kje:  video konferenca   

 

Vsebina:  

Evropski zeleni dogovor in novi finančni mehanizmi EU se usmerjajo v zeleno, trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Ključna pri tem so zelena delovna mesta. Bi znali odgovoriti na vprašanje ali so v vaši organizaciji zelena delovna mesta? Na predstavitvi boste dobili odgovor, katera so zelena delovna mesta, izvedeli, kako si zagotoviti spodbude Zavoda za zaposlovanje in spoznali primer dobrih praks podjetij.

·         Predstavitev javnega povabila Zelena delovna mesta 2021 (Vanja Hribernik, ZRSZ in Boštjan Remic, MOP)

·         Zelena delovna mesta in prakse (Dane Podmenik, Središče Rotunda, primorski družbeni Center, Koper)

 

 

Predstavitev bo potekala prek Zoom srečanja.  

 

Prijave zbiramo do 9. 06. 2021 do 12.00. Izvedba je omejena na 50 udeležencev.

Ob nezadostnih prijavah si pridržujemo odpovedati predstavitev.

 

Prijavite se na povezavi:

PRIJAVA

 

Dan pred dogodkom boste prejeli povezavo na vaš e-naslov, ki ga boste navedli ob prijavi.

 

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

»Spletna prodaja kot priložnost in izziv – Davki, Amazon, Airbnb, Booking, Expedia«

VABILO

 

na usposabljanje

 

»Spletna prodaja kot priložnost in izziv – Davki, Amazon, Airbnb, Booking, Expedia«

 

Kdaj:

16. 6. 2021 od 9:00

17. 6. 2021 ob 14:00

 

Trajanje izvedbe: 4h + odmori

 

Kje:  ZOOM  

 

Vsebina:  

Usposabljanje je namenjeno vsem, ki razmišljate ali začenjate s spletno prodajo ali vas zanimajo novosti na področju DDV od 1.7.2021 dalje. Usposabljanje bo izvedbo v dveh delih. S 1.7.2021 se bodo v celotni Evropski uniji začele uporabljati spremembe evropske direktive o DDV. Predlog sprememb zakona predvideva novo ureditev obdavčitve prodaje blaga z uporabo elektronskih vmesnikov in nekatere druge pomemben ureditve. Prvi dan bo namenjen temu področju. Naslednji dan si bomo praktično pogledali prodajo na Amazonu in preko Airbnb, Booking, Expedia.

·         Dan 1 – Posebnosti pri obdavčitvi spletne prodaje in elektronskih storitev z DDV, vključno z novostmi od 1. 7. 2021 dalje

·         Dan 2 – Prodaja preko Amazon in Prodaja preko Airbnb, Booking, Expedia

(podrobna predstavitev v nadaljevanju)

 

Način dela:

Usposabljanje bo potekalo preko ZOOM orodja. Udeleženci se morajo udeležiti obeh delov usposabljanja. 

 

Ob nezadostnem številu prijav si pridržujemo pravico do odpovedi usposabljanja ali ga izvesti po posameznih delih.

 

Prijave zbiramo do 14.6.2021 do 12:00. Izvedba je omejena na 50 udeležencev.

 

Prijavo oddajte na povezavi:

PRIJAVA

Prijavljeni boste na dan pred dogodkom prijeli povezavo in na vaš e-naslov, ki ga boste navedli ob prijavi.

 

Podrobna vsebina

 

1. dan: Posebnosti pri obdavčitvi spletne prodaje in elektronskih storitev z DDV, vključno z novostmi od 1. 7. 2021 dalje

V mesecu juliju letošnjega leta se bodo v celotni Evropski uniji začele uporabljati spremembe evropske direktive o DDV. Po objavljenem predlogu sprememb Zakona o DDV in Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV bomo tako tudi v Sloveniji s 1. 7. 2021 dobili kar nekaj sprememb pri obračunavanju in plačevanju DDV. Pri spletni prodaji blaga bodo davčni zavezanci dobili novo možnost registracije posebne ureditve, ukinili pa se bodo tudi letni mejni zneski za prodajo blaga na daljavo v posameznih državah članicah EU. Predlog sprememb zakona predvideva novo ureditev obdavčitve prodaj blaga z uporabo elektronskih vmesnikov. Na usposabljanju bomo obravnavali tudi novo posebno ureditev za storitve, ki se opravljajo osebam, ki niso davčni zavezanci. Povedali pa bomo tudi, kakšne novosti nas čakajo pri obračunu DDV in pošiljkah neznatne vrednosti iz uvoza.

Na usposabljanju bomo predstavili tudi novosti, ki nas po predlogu sprememb Zakona o DDV čakajo 1. 1. 2022. Če vas novosti zanimajo, vas vabimo, da se udeležite našega usposabljanja.

Program:

 

1. Elektronsko opravljanje storitev:

·         kdaj uporabimo splošno in kdaj posebno pravilo pri elektronskih storitvah,

·         novi posebni ureditvi VEM pri elektronsko opravljenih storitvah od 1. 7. 2021 dalje,

·         posebnosti pri obdavčitvi elektronskih storitev pri letnem prometu do 10.000 evrov,

·         katero klavzulo moramo napisati na račun pri elektronskih storitvah,

·         kdaj se elektronske storitve obdavčijo po posebni nižji stopnji 5 %,

·         kako vpisujemo elektronske storitve v davčne evidence in obrazca DDV-O in RP-O,

·         kdaj in kako moramo izvesti samoobdavčitev od prejetih storitev iz tujine,

·         ali se moramo pri opravljanju elektronskih storitev registrirati za DDV v tujini.

 

2. Spletna prodaja in nabava blaga:

·         novosti pri spletni prodaji končnim potrošnikom od 1. 7. 2021 dalje – prodaja blaga na daljavo znotraj Unije (nov prag 10.000 evrov in nova posebna ureditev),

·         nove določbe pri dobavi blaga preko elektronskih vmesnikov (trg, platforma, portal ipd.),

·         novosti pri obdavčitvi prodaje na daljavo s tretjih ozemelj in iz tretjih držav uvoženega blaga od 1. 7. 2021 dalje (vrednost do 150 evrov),

·         kdaj je potrebna registracija za DDV v tujini pri spletni prodaji blaga,

·         spletna prodaja blaga znotraj EU pravnim osebam,

·         nabava blaga preko spleta znotraj EU in samoobdavčitev,

·         kaj je pomembno pri spletni prodaji v tretje države,

·         nabava blaga iz tretjih držav preko spleta – kje in kdaj obračunamo DDV od uvoza,

·         nova posebna ureditev za prijavo in plačilo DDV ob uvozu (vrednost do 150 evrov),

·         ukinitev oprostitve pri pošiljkah neznatne vrednosti do 22 evrov pri uvozu blaga od 1. 7. 2021 dalje,

·         katere so obvezne klavzule na računih pri spletni trgovini z blagom.

 

3. Ostale predvidene novosti:

·         novosti pri predlaganju obračuna DDV (ukinitev obrazca DDV-O),

·         novosti pri odbijanju vstopnega davka v obdobju nastanka davčne obveznosti,

·         nova možnost odbitka DDV pri osebnih avtomobilih s pogonom brez izpusta ogljikovega dioksida,

·         ukinitev obvezne registracije za namene DDV v Sloveniji s strani tujih davčnih zavezancev od 1. 1. 2022 dalje,

·         spremembe pri posebni ureditvi za male kmete s 1. 1. 2022,

·         novosti pri izdajanju računov v papirni obliki in

·         oprostitve pri dobavah blaga v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU.

 

4. Aktualna vprašanja s področja DDV:

·         obračunavanje DDV v prevozniški dejavnosti,

·         obdavčitev storitev za gozdarstvo – sečnja, nega, transport lesa…

 

 

KOMU JE WEBINAR NAMENJEN?

 

Usposabljanje je namenjen vsem, ki jih zanimajo novosti pri obračunavanju in plačevanju DDV in bi se radi nanje pripravili, še posebej pa tistim, ki prodajajo blago preko spleta ali opravljajo storitve osebam, ki niso davčni zavezanci. Primeren je za udeležence v gospodarskih družbah, računovodskih servisih, javnem sektorju in za samostojne podjetnike.

 

PREDAVATELJICA

 

Maja Dolinar Dubokovič je zaposlena v družbi Movens d. o. o. Medvode, kot davčna svetovalka. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začela na davčni upravi in jo nadaljevala v revizijskih hišah. Celotno poklicno obdobje se poglobljeno ukvarja z davčnimi predpisi in svetovanjem na področju obdavčitve pravnih in fizičnih oseb, predvsem na področju DDV in dohodnine. Je članica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije. Piše tudi strokovne članke in predava na kongresih, seminarjih in drugih izobraževanjih, povezanih z davčno tematiko

2. dan: Prodaja preko Amazon in Prodaja preko Airbnb, Booking, Expedia

 

Na delavnici bodo udeleženci dobili konkretno predstavo in znanje, kako začeti prodajati na Amazonu, Airbnb, Booking in Expedia

 

Prodaja preko Amazon

Amazon nam omogoča globalno spletno prodajo. Zaradi svojih programov vključevanja ponudnikov je postal privlačno tržišče tudi za manjše ponudnike izdelkov. Usposabljanje je namenjeno vsem, ki želijo vzpostaviti ali pospešiti online prodajo svojih izdelkov in iščejo nove prodajne načine. Na delavnici bodo udeleženci dobili konkretno predstavo in znanje, kako začeti prodajati na Amazonu.

 

Vsebina:

·         Prednosti in slabosti prodaje na Amazonu

·         Različni tipi poslovanja in poslovnih računov na Amazonu

·         Vodenje postopka registracije in seznam potrebnih dokumentov

·         Kako pripraviti izdelek za prodajo

·         Kako začnem s prodajo na Amazonu

 

 

Prodaja preko Airbnb, Booking, Expedia

Predstavili bomo spletne platforme za oddajanje nastanitvenih kapacitet.

 

Vsebina:

·         predstavitev najboljših portalov za trženje turističnih kapacitet

·         segmentirano trženje po nacijah

·         značilnosti, zahteve določenih gostov

·         predstavitev najpogostejših napak pri kreiranju računov na raznih rezervacijskih portalih

·         prednosti in slabosti določenih rezervacijskih portalov

·         predstavitev orodij za upravljanje z različni portali ter njihove prednosti in slabosti

·         pravilna izdaja davčno potrjenih računov

·         praktični primeri in vprašanja.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.