OGLED DOBRIH PRAKS, V OKOLJU, KI NAM JE KULTURNO BLIZU….

»Rož, Podjuna, Zila, tri doline za Karavankami, vpete v slovensko domoljubno pesem, do katere me misel najprej ponese ob besedi Koroška. Slovenci smo se na Koroškem naselili v 6. stoletju in na Koroškem se že dalj časa kot nemško govori slovensko, vendar na žalost, vse manj. Leta 1920, po plebiscitu je Koroška pripadla Avstriji. Od takrat se spreminja tudi jezikovna podoba dežele. Koroška je ena od devetih dežel Avstrije, velika skoraj za pol Slovenije, z okoli 560.000 prebivalci, od katerih je po zadnjem popisu 15.000 pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem (po neuradnih podatkih okrog 50.000).« (Vir: Silva Šivec, Krpanov glas, Rož, Podjuna, Zila, julij-avgust 2019, str. 5)

Zgodovino Koroške smo po dolgem in po čez obravnavali v osnovni šoli in verjamem, da ga ni med nami, ki si ni zapomnil besede plebiscit, manjšina, alpska praslovanščina, Samova zveza, kneževina Karantanija, Vojvodina Koroška, Gosposvetsko polje s Knežjim kamnom, Slovenske fevdne prisege- Juramentum Sclauonicum, Mohorjeva družba (Anton Janežič), vindišarska teorija, podpisa Avstrijske državne pogodbe, koroška brambovska združenja, pisateljica Mimi Malenšek, matematik in fizik Jožef Stefan, … žal tudi nekaterih neprijetnih dogodkov, ki smo jih obelodanili veliko pozneje,….o slednjih je bilo marsikaj povedanega v oddajah g. Možine na RTV.

Normalno, da je učni načrt časovno omejen, zato obravnava le bistvene stvari, za kaj več pa je prepuščeno v raziskovanje učencem in za razliko od časov, ko sem sama gulila šolske klopi, imajo danes učenci na razpolago veliko več možnosti za raziskovanje in pridobivanje informacij.

Prav zato se mi je zdel in se mi še zdi zanimiv podatek o narodni noši, ki je ena od sestavin naše dediščine. Nastajala je skozi daljša časovna obdobja iz različnih vzrokov. Tako so se noše začele razlikovati po obliki in drugih razsežnostih. Narodne noše so odražale družbeni položaj ljudi. Po vzorcih, vezenju in barvi so se razlikovale po vaseh.

V 18. stoletju so postajale razlike med nošami, predvsem ženskimi, vse večje. Oblikovali so se alpski, primorski in panonski tip. Med njimi ni bilo ostrih meja, tipi so se razlikovali po spolu, starosti, stanu, premoženju nosilca in namenu nošenja.

Alpski tip noše je bil razširjen na Dolenjskem do Kostanjevice, Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in Štajerskem. Zaradi geografskih in prometnih povezav je bil to najrazvitejši tip noše na Slovenskem. Moški so se oblačili v oprijete dokolenske hlače iz sukna ali platna, platneno srajco brez ovratnika, suknen ali žameten telovnik-lajbič s kovinskimi gumbi, slamnati klobuk, nogavice in nizke čevlje ali škornje z zavihki. Pozimi so nosili kožuhe, plašče, kučme in polhovke.

Ženske so nosile dolga krila z modrci, pod njimi so nosile bele, platnene rokavce brez ovratnika. Glavo so si pokrile z zavijačami, ali belo vezeno pečo. Okoli pasu so obešale kovinski pas – sklepanec. Pasovi so imeli na koncu verižice obešen nož.

Skratka Koroška, nam je kulturno blizu tako iz zgodovinskega, kulturnega, oblačilnega, religioznega in drugih vidikov, pa še logistično ne predstavlja večjih in časovno neobvladljivih vidikov. Pravzaprav je celotna dežela Avstrija v svetovnem merilu manjša država, ki ima prav tako visoke stroške dela kot mi ter še dražje storitve. Prav zato je za nas zanimiva in smo si jo izbrali za cilj ogleda dobrih praks ter izmenjavo izkušenj.

V sredo, 13.junija 2019 smo obiskali Koroško, bili smo gostje SDG- Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Generalni sekretar mag. Andrej Hren, generalni sekretar SGZ, nas je prijazno sprejel in nam omogočil, da smo si ogledali nekatere primere dobrih praks, se nekaj več naučili o avstrijski zakonodaji in vstopu na avstrijski trg ter si razjasnili odgovore na nekatera vprašanja, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Nekateri izmed udeležencev že poslujejo na avstrijskem trgu, nekateri se šele odločajo za vstop, nekateri celo razmišljajo o odprtju podjetja onkraj Karavank. Vsem pa polagam na srce besede mag. Mirana Breznika: »Internacionalizacija je izrednega pomena za vsako manjšo državo, vendar je potrebno pri tem vzeti v zakup, da podjetja, ki prihajajo iz držav, ki imajo visoke stroške dela, se lahko na tujem trgu pozicionirajo le, če so res kvalitetna.« ( Žal, Slovenija, ima visoke stroške dela!«)

Udeleženci smo postavljali številna vprašanja in ugotavljali razlike med slovenskim in avstrijskim trgom, koliko je bilo minusov in plusov, je ugotovil vsak posameznik, saj smo bili zelo pisana druščina in smo imeli vsak svoje interese.

Zagotovo pa smo si bili edini, da je Makerspace v Celovcu nekaj tistega, kar bi si želeli vsak v svojem kraju. Prostore je dobil v nekdanji avtobusni postaji v Celovcu. Gre za učni in izvedbeni center, kjer lahko podjetniki vseh velikosti z razvojem in izdelavo prototipov realizirajo ideje in inovativne projekte. Gre za posebno ponudbo, ki še posebej omogoča, da mala in srednje velika podjetja ustrezajo digitalizaciji. Začetniki, intuzjasti in drugi, ki drugje nimajo možnosti in priložnosti, se lahko preizkusijo v različnih dejavnostih, izpopolnijo svoje znanje, realizirajo svojo idejo. »To nas vodi, Koroška postaja pionirka sprememb! To je cilj, ki si ga prizadevamo doseči z natančnostjo, ambicioznostjo in zdravimi odmerki norosti,« so zapisali o sebi. In nadaljevali: »Navsezadnje bodo nove tehnologije, procesi in storitve v prihodnosti še bolj oblikovali delovni in življenjski prostor. Poslovanje je potrebno ponovno premisliti in preoblikovati. To je omogočeno s sodelovanjem uveljavljenih in novoustanovljenih podjetij ter s sodelovanjem industrije in izobraževanja. Naša vizija je, da bo naša pobuda spodbujala gospodarsko rast Koroške in zagotovila večjo podporo ljudem s pogumom, inovativnostjo in podjetništvom.«

Zanimivo je, da si da prostore omenjenega centra najeti le za določen posel. Prostori pa so urejeni zelo različno, glede na potrebe potencialnih uporabnikov, saj premorejo od CNC strojev do različnih stružnic, 3D tiskalnika, šivalnih strojev, krojilne mize, parne postaje, različnih modelirnih strojev, lutke za krojenje in pomerjanje….Pogoj je le, da se morajo uporabniki pred uporabo usposobiti za varno delo ter prevzeti odgovornost za nepravilno uporabo in posledice, ki bi morebiti nastale.