VZDRŽEVANJE IN SERVISIRANJE VOZIL V ČASU COVID

Dejavnost vzdrževanje in popravilo vozil SKD 45.200 se tudi v obdobju prepovedi med pravnimi osebami izvaja v nespremenjenem obsegu, saj je prav od te branže še kako odvisen transport, ki ne sme obstati.

Seveda pa je potrebno dejavnost izvajati v skladu z navodili in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter druge ukrepe in odloke za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji posega le na področje ponujanja in opravljanja storitev končnim potrošnikom, med katere se po pojasnilu ministrstva za gospodarstvo uvrščajo avtokaroseristi (avtokleparji, avtoličarji), vulkanizerji, hitri servisi in vse vrste avtopralnic, vključno z samopostrežnimi.

Izjemoma odlok opredeljuje dejavnosti, ki imajo vpliv na varnost in zdravje ljudi, kajti javni promet ni dovoljen in ljudje so prisiljeni uporabljati osebna vozila za dostop do službe, trgovine, lekarne…. Zato se po tolmačenju resornega ministrstva dovoljuje opravljati za končne potrošnike nujne storitve avtoservisiranja, storitve avtovleke in pomoči na cesti in sicer na način, da vozilo vozi po cesti tako, da ne ogroža prometne varnosti. Seveda je potrebno tudi pri teh opravilih upoštevati vsa navodila in priporočila, ki jih objavlja NIJZ https://www.nijz.si

Na izredne, nepredvidene dogodke se ljudje odzivamo primerno našemu značaju in morali, zato ne gre za naključje, da se v času krize marsikateri delodajalec srečuje z ultimativnimi zahtevami po zvišanju plače. Za mnenje o tem smo vprašali mag. Nino Scortegagna Kavčnik, vodjo službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve in vodjo svetovalnega in izobraževalnega centra Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je odgovorila sledeče:

»Plača je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da ker je zapisana v pogodbi o zaposlitvi, se ob podpisu pogodbe z njo strinjata delavec in delodajalec. Seveda delavec lahko izsiljuje za višjo plačo, tega mu nihče ne more preprečiti. Ali mu jo bo delodajalec zvišal ali ne, je pa odločitev delodajalca. Zaenkrat ni v nobenem interventnem zakonu, v ZDR-1 pa sploh ne, zapisano, da bi delavcem v zasebnem sektorju v primeru dela v teh izrednih situacijah pripadal kakšen dodatek. 

V primeru, da delavec samovoljno odide domov v tujino, pri čemer ve in se zaveda, da bo moral ostati v samoizolaciji ali v karanteni, ima delodajalec več opcij. Vse pa gredo v dveh smereh. Ali da delodajalec delavca ohrani v delovnem razmerju (ker ga bo kasneje vseeno rabil), ga pa vendarle kaznuje za to početje ali pa da deluje v smeri odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanja delovnega razmerja.

 a. Delodajalec lahko delavcu odredi čakanje na delo, vendar mu mora po 138. členu ZDR-1 izplačati nadomestilo plače v višini 80 %. Interventni zakon bo delodajalcu ob izpolnjevanju pogojev povrnil 40 %. Opozarjam pa na vse omejitve, ki jih zakon prinaša glede morebitnega kasnejšega odpuščanja in poslovnih razlogov. 

b. Delodajalec lahko delavcu odredi čakanje na delo zaradi višje sile po 137/6 ZDR-1, pri čemer delavcu pripada 50 % nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Ta opcija je celo bolj primerna, ker če je delavec ostal v tujini na domu, ne gre za poslovni razlog na strani delodajalca. To pride v poštev takrat, kadar je delodajalec delavcu vseeno pripravljen plačati neko nadomestilo plače.

 c. Delavčev izostanek pa lahko delodajalec šteje kot neopravičeno odsotnosti, po kateri delavcu ne pripada plača, ampak mora pa delodajalec plačati prispevke. Ta opcija pride v poštev v primeru, ko je delodajalec delavca izrecno seznanil z gotovim dejstvom karantene in mu svetuje oz. prepove, da ne hodi čez mejo. Delavec pa je ta manever naredil zavestno, da mu ne bi bilo potrebno delati.

 V tem primeru lahko delodajalec delavcu izda tudi pisno opozorilo pred krivdno odpovedjo po 85/1 ZDR-1. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila.

 V tem primeru ne pride do prenehanja delovnega razmerja, ampak delavec dobi le opozorilo. V kolikor bi še kdaj kaj kršil, pa lahko dobi odpoved iz krivdnih razlogov

d. Delodajalec lahko delavcu enostransko odredi koriščenje lanskega dopusta (če ga še ima) in sorazmerni del (3/12) letošnjega, če se z delavcem ni mogoče sporazumno dogovoriti o koriščenju. Pri tem gre delavcu 100 % nadomestilo plače.

Če pa delavec nima dovolj dopusta, pa za manjkajoče dni lahko delodajalec uporabi prejšnjo opcijo (neopravičena odsotnost).«