Posts of: SPOT

VABILO

na spletno usposabljanje

MEDNARODNI VIDIK PLAČEVANJA DDV

Kdaj: 21. 8. 2025 od 9.00 do 14.00 (30 minut pavze), 6 šolskih ur

Kje: ZOOM

Vsebina:
Vas zanima, kdo lahko od 1. 1. 2025 dalje uporabi čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v okviru SME ureditve? Kaj pa, kaj naredite, če račun iz tujine vsebuje novo identifikacijsko številko s pripono »-EX«? Želite izvedeti, kdaj pri spletni prodaji obračunate slovenski DDV in kdaj DDV druge države? Pri obračunavanju in odbijanju DDV pri dobavah blaga in storitev se v praksi pogosto pojavljajo vprašanja. Če se pojavljajo tudi vam in bi želeli pridobiti odgovore ter se seznaniti z novostmi, vas vabimo, da se udeležite naše delavnice.

1. Mednarodni vidik plačevanja DDV od storitev:

• novosti v povezavi s čezmejno oprostitvijo obračunavanja DDV od storitev od 1. 1. 2025 dalje – SME ureditev in nova identifikacijska številka s pripono »-EX«,
• kako določimo kraj obdavčitve pri različnih vrstah storitev,
• uporaba posebne ureditve VEM (OSS) za storitve, ki se opravljajo končnim potrošnikom, ki imajo prebivališče v EU,
• kdaj uporabimo splošno pravilo in kdaj posebna pravila pri obdavčitvi storitev,
• posebnosti pri obdavčitvi kotizacij, prevoznih, restavracijskih in elektronskih storitev, storitev, povezanih z nepremičninami ipd. (določila izvedbene uredbe),
• novosti pri kraju opravljanja storitev v zvezi z vstopninami na prireditve od 1. 1. 2025 dalje,
• katere so obvezne klavzule na računih pri zaračunavanju storitev,
• uporaba praga 10.000 evrov pri storitvah RTV oddajanja, telekomunikacijskih in elektronskih storitvah,
• uporaba splošnega pravila pri malih davčnih zavezancih (kdaj morajo postati atipični zavezanci),
• kako vpisujemo posamezne storitve v davčne evidence in obrazca DDV-O ter RP-O – novosti pri predlaganju knjige izdanih in prejetih računov davčnemu organu od 1. 7. 2025 dalje, in
• kdaj je treba izvesti samoobdavčitev od prejetih storitev (kaj gre v davčno osnovo, če je na računu iz tujine zaračunan DDV…).

2. Mednarodni vidik plačevanja DDV pri dobavah blaga:

• kdo lahko od 1. 1. 2025 dalje uporablja novo SME ureditev in identifikacijsko številko s pripono »-EX« pri prodaji blaga,
• kaj naredite, če račun iz tujine vsebuje novo identifikacijsko številko s pripono »-EX«,
• posebnosti pri spletni prodaji končnim potrošnikom – prodaja blaga na daljavo znotraj Unije (prag 10.000 evrov in uporaba posebne ureditve VEM – OSS),

• na kaj moramo biti pozorni pri uvozu in izvozu blaga v tretje države,
• kako uporabljamo tri pravila pri samoobdavčitvi pri pridobitvah blaga znotraj EU (uporaba Incoterms klavzul, kako je pri avansih…),
• s katerimi dokumenti dokazujemo dobave blaga v druge države članice EU,
• posebnosti pri zaporednih dobavah,
• pravila pri dobavi blaga z montažo (gradbeništvo…),
• posebnosti pri obdavčitvi dobav blaga pri »konsignacijskem« skladišču – skladiščenje blaga na odpoklic,
• obdavčitev pri “pravih” in “nepravih” tristranskih poslih ter
• sodbe sodišča in aktualna pojasnila davčnega organa.

Predavateljica:

Maja Dolinar Dubokovič je zaposlena v družbi Movens d. o. o. kot davčna svetovalka. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začela na davčni upravi in jo nadaljevala v revizijskih hišah. Poglobljeno se ukvarja z davčnimi predpisi in svetovanjem na področju obdavčitve pravnih in fizičnih oseb, predvsem na področju DDV in dohodnine. Je članica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije. Piše strokovne članke in predava na seminarjih, kongresih in konferencah, povezanih z davčno tematiko.

Komu je namenjeno usposabljanje?

Usposabljanje je namenjeno vsem, ki imate opravka z obračunavanjem in plačevanjem DDV pri dobavah blaga in storitvah, tako pri domačih kot tudi mednarodnih transakcijah, pa tudi vsem drugim, ki bi radi obnovili znanje na področju plačevanja DDV od blaga in storitev ter se seznanili z novostmi. Primerna je za udeležence iz gospodarstva in javnega sektorja.

Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.

VABILO

na spletno usposabljanje

AKTUALNE SPREMEMBE NA PODROČJU DAVKOV IN PRISPEVKOV 2025

(Zakon o dolgotrajni oskrbi; Evidence DDV-10)

Kdaj: 05.08.2025 ob 10.00-13.00

Kje: ZOOM

Vsebina:

1. Zakon o dolgotrajni oskrbi

• Zavezanci za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo.
• Kako določiti osnovo in višino prispevka za DO?
• Obračun prispevka pri zaposlenih, pogodbenikih in samozaposlenih.
• Ali je popoldanski s.p. obremenjen s plačilom prispevka za DO?
• Delavcu bomo izplačali dohodek po podjemni pogodbi. Je potrebno obračunati prispevek za DO?
• Obračun prispevka za DO pri poslovodnih osebah in prokuristih.
• Se prispevek za DO obračuna od obvezne prakse in opravljenega dela po študentski napotnici?
• Obračun prispevka za DO pri dohodkih, ki se izplačujejo za daljše časovno obdobje
• Primeri obračunov.

2. Od 1.7.2025 dalje je obvezna predložitev evidence obračunanega DDV in evidence odbitnega DDV

• Zakonska podlaga
• Podrobnejša vsebina evidenc in način predložitve
• Možnost uporabe predizpolnjenega obračuna DDV
• Vprašanja in odgovori

Predavateljica: Jasmina Malnar Molek, davčna svetovalka – specialistka

Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.

Kako najti javne razpise, javna naročila, kateri so načrtovani JR in JP 2025.

Določanje velikosti podjetij, de minimis in pametna specializacija S5.

Leto 2025 bo zaznamovalo nadaljevanje strateške transformacije slovenskega gospodarstva. Z namenom krepitve konkurenčnosti, trajnostne rasti in večje odpornosti podjetij, je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) oblikovalo usklajen sistem državnih spodbud, ki za leto 2025 vključuje 58 ukrepov v skupni višini 675,4 milijona evrov. Od tega bo 361 milijonov evrov namenjenih nepovratnim sredstvom, 86,5 milijona evrov povratnim ter 227,9 milijona evrov kombiniranim instrumentom.

Ukrepi sledijo ciljem Strategije pametne specializacije S5, prioritetam Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kohezijske politike 2021–2027 in evropskega zelenega dogovora. Poseben poudarek je namenjen digitalizaciji, raziskavam, razvoju in inovacijam (RRI), ter prestrukturiranju gospodarstva na bolj trajnostnih temeljih.

Glede na hitro spreminjajoče se globalne razmere, vključno z geopolitičnimi napetostmi, podnebnimi spremembami ter digitalno in zeleno preobrazbo, je razpoložljivost tovrstnih instrumentov ključna za ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V ospredje so postavljeni strateški cilji, kot so povečanje dodane vrednosti, digitalna preobrazba, spodbujanje raziskav in inovacij ter izboljšanje kakovosti življenja v manj razvitih regijah.

V tem kontekstu se odpira pomembna priložnost za podjetnike, ki so pripravljeni razvijati nove poslovne modele, uvajati trajnostne rešitve in se vključevati v nacionalne strateške prioritete. Poleg klasičnih subvencij in nepovratnih sredstev so na voljo tudi ugodna posojila, vavčerji, davčne olajšave ter številne storitve podpornega okolja, kot so mentorstva, izobraževanja in svetovanja. Ključno je razumevanje širšega konteksta politik in usmeritev, znotraj katerih so ta sredstva dostopna.

Iskanje javnih razpisov in javnih naročil v Sloveniji

Dostop do informacij o javnih razpisih, naročilih in pozivih ostaja izziv za številna podjetja, še posebej tista, ki se s prijavami srečujejo prvič.

Pravočasno in sistematično spremljanje razpisov je osnovni pogoj za uspešno vključitev v sistem državnih spodbud. Osrednji vir informacij o aktualnih in napovedanih razpisih ostaja spletni portal www.evropskasredstva.si in spletni portal MGTŠ kjer so zbrani vsi aktualni in načrtovani razpisi s področij gospodarstva, turizma in športa in kjer ministerstvo objavi Načrt razvojnih spodbud npr. za 2025.

Prav tako pomembni so spletni portali izvajalskih agencij. Slovenski podjetniški sklad ki objavlja razpise v podporo MSP za zagon, rast, internacionalizacijo in digitalizacijo. Med ključnimi produkti so vavčerji, P2 (zagon), P4D (digitalna preobrazba), P7R (mikrokrediti) in P1 plus (garancije). Za podporo internacionalizaciji, sejemskim nastopom in tujim investicijam je pristojen SPIRIT Slovenija. Razpise s področja raziskav, razvoja in inovacij objavlja ARIS (Agencija za znanstvenoraziskovalno dejavnost). Razpisi za spodbujanje razvoja turizma so objavljeni na Slovenska turistična organizacija. Programe financiranja za mala, srednje in velika podjetja pa ponuja tudi SID banka.

Poleg specializiranih razpisov je bistveno poznavanje portala javnih naročil (ejn.gov.si, ki omogoča vpogled v postopke javnega naročanja na državni in lokalni ravni. Ključno orodje pri uporabi tega portala je klasifikacija po CPV-kodah, ki omogoča hitro identifikacijo relevantnih razpisov glede na gospodarsko dejavnost podjetja. Sistem omogoča nastavitev obvestil in samodejno sledenje razpisom, kar je še posebej uporabno za MSP, ki nimajo posebnih kadrov za spremljanje javnih objav.

Načrtovane javne objave spodbud v letu 2025

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo v letu 2025 skupaj s partnerskimi institucijami podjetjem, občinam in drugim upravičencem ponudilo 675,4 milijona evrov razvojnih spodbud. Cilj je povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pospešiti prestrukturiranje regij, spodbujati inovacije in trajnostni prehod. Načrt razvojnih spodbud za leto 2025 vključuje časovno natančno strukturirane ukrepe, razdeljene po kvartalih.

Na podlagi dokumenta »Načrt razvojnih spodbud 2025« bo MGTŠ z izvajalskimi agencijami objavil 58 ukrepov v višini 675,4 milijona EUR:

• 361 milijonov EUR nepovratnih sredstev;
• 86,5 milijona EUR povratnih sredstev (mikrokrediti, garancije, posojila);
• 227,9 milijona EUR v kombinirani obliki (npr. garancija + subvencija).

Največji delež sredstev bo namenjen:

• Podjetništvu: 351,6 milijona evrov (52,1 %),
• Raziskavam in razvoju: 111,4 milijona evrov (16,5 %),
• Gospodarskemu prestrukturiranju premogovnih regij: 83,1 milijona evrov (12,3 %),
• Lesarstvu in turizmu: po 35 milijonov evrov (5,2 % vsak sektor).

Dodatna sredstva bodo namenjena športu (26,4 milijona evrov), digitalizaciji MSP (17,9 milijona evrov), internacionalizaciji (14 milijonov evrov) in rokodelstvu (0,95 milijona evrov).

Ne le denar: tudi brezplačna pomoč

Za dodatno podporo bodo upravičencem na voljo tudi brezplačne storitve v okviru sistemov SPOT, Startup konzorcija in programa RazvojniPlus – od registracije podjetij in mentoriranja do pomoči pri vstopu na tuje trge.

Podjetjem bo na voljo širok spekter ukrepov:

• Mikrokrediti, vavčerji, garancije za bančne kredite,
• Subvencije za digitalno transformacijo, krožno gospodarstvo in trajnostne produkte,
• Spodbude za mlade, ženske in socialna podjetja,
• Podpora za raziskovalne projekte in demo pilotne projekte.

Posebna sredstva so predvidena tudi za:

• Prenos lastništva podjetij,
• Usposabljanje in mentorstvo mladih podjetnikov,
• Nastop na tujih trgih in razvoj blagovnih znamk v tujini.

Med najbolj pričakovanimi instrumenti so razpisi Slovenskega podjetniškega sklada za zagon inovativnih podjetij (P2), digitalno transformacijo (P4D), trajnostno poročanje (ESG vavčerji) ter mikrokredite in garancijske sheme za MSP. Na področju raziskav in razvoja izstopajo razpisi ARIS-a za podporo pilotnim projektom, strateškim demonstracijam in sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami.

Posebno mesto v letu 2025 zavzemajo ukrepi v okviru pobude STEP, ki naslavljajo ključne evropske tehnološke izzive (digitalne, zelene in biotehnološke rešitve). V drugi polovici leta bo objavljen tudi razpis za podporo demo pilotnim projektom, ki predstavljajo pomembno stičišče med raziskavami, razvojem in trgom.

Posebno mesto v načrtu imajo Zasavje in Savinjsko-šaleška regija. Zanje so predvideni razpisi v okviru Sklada za pravični prehod, s ciljem prestrukturiranja gospodarstva po opuščanju premogovništva.

Strateški okvir: Pametna specializacija S5

Središče strateškega usmerjanja javnih sredstev za inovacije v Sloveniji predstavlja Strategija pametne specializacije S5. Gre za nacionalni okvir, ki identificira tista področja, kjer ima slovensko gospodarstvo največji potencial za ustvarjanje konkurenčnih prednosti. V ospredju so industrijske niše in tehnologije z visoko dodano vrednostjo, kot so biotehnologija, napredni materiali, digitalne rešitve, mobilnost in energetska učinkovitost.

Pomembna posebnost S5 je njena interdisciplinarnost – spodbuja se sodelovanje med sektorji, vertikalna povezovanja ter vključevanje raziskovalnih in podpornih institucij. Strategija je temelj za številne razpise, ki zahtevajo umeščenost projektne ideje v eno izmed fokusnih področij, kar pomeni, da brez uskladitve s S5 podjetje praviloma ne more pridobiti sofinanciranja. Poleg tega so znotraj S5 določeni tudi horizontalni cilji, kot so digitalna in zelena preobrazba ter internacionalizacija, ki jih mora vsak projekt ustrezno nasloviti.

Slovenija je s Strategijo trajnostne pametne specializacije (S5) postavila jasen cilj: pospešiti preobrazbo gospodarstva v smeri trajnosti, inovativnosti in digitalizacije. Ta celovita razvojna strategija, ki nadgrajuje prejšnjo različico (S4), je ključni okvir za usmerjanje vlaganj iz evropskih kohezijskih skladov ter osnova za povezovanje znanstvenoraziskovalnih, podjetniških in družbenih potencialov države.

S5 kot strateški cilj zasleduje zeleni prehod, kar pomeni preoblikovanje družbe in gospodarstva v smeri nizkoogljičnih, digitalnih in znanju temelječih modelov. Strategija temelji na konceptu t. i. podjetniškega odkrivanja – procesu, ki vključuje podjetja, raziskovalne organizacije, državo in civilno družbo pri oblikovanju prednostnih razvojnih področij.

Glavni poudarki S5 vključujejo:

• povečanje produktivnosti in inovacijske sposobnosti,
• prehod v krožno gospodarstvo in uporaba zelenih tehnologij,
• pospešena digitalizacija gospodarstva in javnega sektorja,
• krepitev kompetenc prihodnosti.

Strategija se osredotoča na deset prednostnih področij, med katerimi so:

1. Pametna mesta in skupnosti
2. Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
3. Zdravje – medicina
4. Pametne stavbe in dom z lesno verigo
5. Trajnostna pridelava hrane
6. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo
7. Trajnostni turizem
8. Mobilnost
9. Tovarne prihodnosti
10. Materiali kot končni produkti

Ta področja so bila izbrana na podlagi empiričnih analiz, mednarodnih primerjav in potreb slovenskega gospodarstva, pri čemer so bile upoštevane tudi smernice EU in cilji Znanstvenoraziskovalne ter industrijske strategije Slovenije.

Ključno vlogo pri izvajanju strategije imajo strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i), ki povezujejo gospodarstvo, raziskovalne inštitucije ter javni sektor. Poleg vertikalnih prednostnih področij imajo pomembno vlogo tudi horizontalne mreže (HOM), ki se osredotočajo na ključne omogočitvene tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, plazemske tehnologije, kibernetska varnost in fotonika.

Strategija predvideva obsežno podporo v obliki evropskih sredstev, med katerimi so ključni viri:

• Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR),
• Načrt za okrevanje in odpornost (NOO),
• Sklad za pravični prehod (SPP).

Finančna podpora je usmerjena v raziskave, razvoj in inovacije (RRI), digitalizacijo, razvoj znanj in spretnosti ter podjetništvo.

Velikost podjetij in pravilo de minimis

Pri prijavi na razpise in koriščenju državnih pomoči je ključno razumeti, kakšna je velikost podjetja in kako to vpliva na pravico do pomoči. Še posebej pomembna so pravila iz Uredbe GBER (Splošna uredba o skupinskih izjemah) in pravilo de minimis.

Smernice za opredelitev MSP

Uredba GBER se uporablja le za določitev velikosti podjetja za namen dodelitve državne pomoči (upošteva se partnerska in povezana podjetja, vključno z javnim lastništvom, povezave preko fizičnih oseb in povezave v tujini)

Mikro, mala in srednje velika podjetja se definirajo na podlagi števila zaposlenih ter finančnih kazalnikov – letnega prometa in bilančne vsote. Pri tem je nujno, da podjetje upošteva tudi morebitne povezave in partnerstva z drugimi pravnimi subjekti, saj se ti vključujejo v izračun po pravilih GBER uredbe.

Pomembno: ne gre samo za suhe številke. Če je podjetje lastniško ali upravljavsko povezano z drugimi subjekti (partnerstva, povezave), se morajo podatki združevati. Pri partnerskih podjetjih se upošteva sorazmerni delež, pri povezanih pa 100 % podatkov.

Upošteva se tudi lastništvo javnih organov ter povezave prek fizičnih oseb – če ima občina neposredno ali posredno vsaj 25 % delež, podjetje ne more biti MSP (razen v določenih izjemah).

Opredelitev MSP → Velikost podjetij MSP → višina podpore (ne po ZGD!)

Uredba GBER (651/2014/EU) določa velikost podjetja na podlagi treh ključnih meril:

• število zaposlenih,
• letni promet ali bilančna vsota,
• lastniške povezave z drugimi podjetji.
•  

Kategorije:

• Mikro podjetje: <10 zaposlenih, ≤ 2 mio EUR prometa ali bilančne vsote.
• Malo podjetje: <50 zaposlenih, ≤ 10 mio EUR.
• Srednje podjetje: <250 zaposlenih, ≤ 50 mio EUR prometa ali ≤ 43 mio EUR bilančne vsote.

Podrobnejša navodila najdete v Smernice za opredelitev MSP.

Enotno podjetje v povezavi z de minimis

Za pomoč po pravilih de minimis je ključno opredeliti, kaj se šteje za enotno podjetje.

Po pravilu de minimis lahko podjetje (oz. enotno podjetje) prejme največ 300.000 EUR pomoči v obdobju treh proračunskih let. V to mejo se všteva vsa pomoč, ki jo je prejelo podjetje skupaj s povezanimi podjetji.

Enotno podjetje vključuje:

• podjetja, ki so med seboj povezana (enak GBER kriterij lastništva >50 %),
• brez vključevanja javnih organov, povezav preko fizičnih oseb ali povezav s podjetji v tujini (kar se sicer upošteva pri GBER določanju velikosti podjetja).

To pomeni, da so pravila za določitev enotnega podjetja malo ožja kot pri GBER.

Smiselno je, da podjetja redno vodijo evidenco vseh prejetih javnih sredstev. Več informacij najdete na strani državnih pomoči. Podjetje lahko svoje stanje državnih pomoči preveri na portalu Javna objava podatkov o dodeljenih državnih in de minimis pomočeh. Pri tem je potrebno poudariti, da je podjetje dolžno spremljati svoje dodeljene pomoči, saj se lahko zgodi, da vse dodeljene pomoči podjetju, še niso objavljene.

Pri prijavi na razpise ali drugo podporo:

• mora podjetje samo oceniti svojo velikost po GBER in ustrezno priložiti podatke,
• evidentirati vsa prejeta sredstva iz naslova državnih pomoči, da ne preseže de minimis meje,
• upoštevati tudi povezana in partnerska podjetja, če obstajajo.

Neupoštevanje teh pravil lahko vodi do neupravičenosti do sredstev, zahteve po vračilu pomoči ali celo pravnih posledic.

Poudarek na regionalnem razvoju: obmejna problemska območja

Razvojna politika se osredotoča tudi na zmanjševanje regionalnih razlik, pri čemer imajo obmejna problemska območja posebno podporo. To so območja, ki se zaradi demografskih, gospodarskih ali prostorskih značilnosti soočajo z dodatnimi razvojnimi izzivi. Za podjetja v teh regijah so razpisi pogosto bolj ugodni – omogočajo višje intenzivnosti pomoči, nižje obrestne mere pri kreditih in dostop do posebnih podpornih programov.

Po zadnji analizi iz leta 2024 se med obmejna problemska območja uvršča 88 občin. Območje obsega 48,6 % površine Slovenije in 22,2 % prebivalcev Slovenije.

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja omogoča usmerjeno pomoč, ki vključuje:

• spodbujanje podjetništva in delovnih mest,
• vlaganja v infrastrukturo (ceste, komunalna oprema),
• podporo pri izobraževanju in razvoju človeških virov,
• ukrepe za povečanje kakovosti življenja (dostopnost storitev, zdravstva, kulture).

Ta sredstva niso namenjena le “krpanju težav”, ampak predvsem dolgoročnemu cilju: ustvariti pogoje, v katerih bodo ljudje želeli ostati, delati in ustvarjati.

En izmed tovrstnih instrumentov je razpis P7R, ki omogoča mikrokredite za podjetja iz omenjenih območij z bistveno enostavnejšo dokumentacijo in krajšimi postopki odobritve. Tako se podjetjem na robnih območjih omogoča lažji dostop do finančnih virov za razvoj in stabilizacijo poslovanja.

Davčne olajšave za raziskave in razvoj (RRI)

Poleg razpisov za neposredno sofinanciranje imajo podjetja možnost izkoristiti tudi davčne spodbude za vlaganja v raziskave in razvoj. Vlaganja v raziskave in razvoj (RRI) so ključni dejavnik inovacij in gospodarskega napredka. Slovenska zakonodaja omogoča podjetjem, da znižajo svojo davčno osnovo z uveljavljanjem davčnih olajšav za upravičene stroške RRI. Toda postopek ni samoumeven – prinaša številne zahteve in pasti, ki terjajo natančno razumevanje zakonodajnega in praktičnega okvira.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) omogoča, da podjetje zniža davčno osnovo za do 100 % vrednosti upravičenih vlaganj v RRI, ne glede na uspešnost rezultatov. Upravičeni so stroški dela, opreme, storitev in materialov, če so neposredno povezani z RRI aktivnostmi.

Podjetja lahko po 55. členu ZDDPO-2 uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 100 % vrednosti vlaganj v raziskave in razvoj, vendar ne preko višine davčne osnove. To pomeni, da lahko celotni znesek vlaganj v RRI v določenem letu izenačijo z dobičkom, na katerega bi sicer plačali davek.

Pomembno: olajšav ni mogoče uveljavljati za sredstva, ki so bila že subvencionirana iz državnega ali EU proračuna (če gre za nepovratna sredstva) ali če so sredstva vključena v druge vrste olajšav (npr. splošna investicijska olajšava), lahko pa uveljavlja razliko do 100% od sofinanciranega zneska subvencije.

Davčna olajšava pomeni pomemben finančni vzvod, saj podjetju omogoča zmanjšanje davčne obveznosti tudi v letih, ko sredstva za razvoj črpa iz lastnih virov. Ključno je, da podjetje vodi ustrezno dokumentacijo, ki jasno ločuje RRI od drugih poslovnih aktivnosti in omogoča identifikacijo stroškov v primeru inšpekcijskega nadzora.

Zakon in pravilniki jasno določajo, da mora imeti projekt ali dejavnost pomemben element novosti in mora prispevati k reševanju znanstvene ali tehnološke nejasnosti. Smernice FURS in MGRT (2021) ter Priloga 3 Pravilnika ponujajo konkretne primere razlikovanja med RRI in drugimi dejavnostmi (npr. rutinsko izboljševanje ali vzdrževanje, ki niso upravičena do olajšav).

Dokazno breme je izključno na strani podjetja. Ob oddaji davčnega obračuna mora imeti zavezanec pripravljen poslovni načrt ali razvojni projekt s podrobnostmi o ciljih, novostih in metodologiji. Potrebno je tudi voditi ločeno evidenco stroškov po projektih in zagotoviti možnost preverljivosti. OECD-jev Frascati priročnik 2015 je referenčni dokument za opredelitev RRI dejavnosti in razvrščanje stroškov. V Sloveniji se uporablja kot osnova za presojanje projektov, saj opredeljuje natančne meje med raziskavami, razvojem in ne-RRI dejavnostmi.

Priprava uspešne prijave: kaj zahteva država

V skladu s Programom ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti morajo biti javni razpisi pripravljeni pregledno in merljivo. To pomeni jasno opredeljene cilje, merila za izbor ter določeno metodologijo točkovanja. Vključevanje horizontalnih politik, kot so enakost spolov, varovanje okolja in digitalna transformacija, je pogosto pogoj za upravičenost.

Od podjetij se pričakuje, da razpolagajo s strateško zasnovanim projektom, ki je umeščen v širši razvojni kontekst (npr. S5, NOO ali drugi nacionalni programi). Prijavni obrazci pogosto vključujejo razdelavo poslovnega modela, analizo trga, finančne projekcije ter okoljske in družbene učinke projekta. Pri tem se vedno bolj uveljavlja potreba po vključitvi merljivih kazalnikov, kot so zmanjšanje ogljičnega odtisa, povečanje energetske učinkovitosti ali širitev na tuje trge.

Regijska kontaktna točka in pomoč:

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

SPOT svetovalci:

• NEC Cerknica, Popkova ulica 4, 1380 Cerknica, Tomaž Stojanović, 031 408 754, tomaz@nec-cerknica.si
• OOZ Cerknica (vodilni partner), Tabor 5b, 1380 Cerknica, Silva Šivec, 051 249 549, silva.sivec@ozs.si
• OOZ Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 13, 6250 Ilirska Bistrica, Alenka Volk Penko, 031 641 311, alenka.volk@ozs.si

Nacionalne kontaktne točke in pomoč:

SPOT Svetovanje

Enterprise Europe Network (EEN)

Nacionalne kontaktne točke (razpisi v EU)

https://www.podjetniski-portal.si/programi/obzorje-evropa

https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/obzorje-evropa/o-programu-obzorje-evropa/nacionalne-kontaktne-tocke

Upravljalci posameznih razpisov

Spodbude na področju investicij, podjetništva in internacionalizacije – SPIRIT Slovenija

• Spodbude za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost – ARIS
• Finančne in vsebinske spodbude za mikro, mala in srednje velika podjetja – Slovenski podjetniški sklad
• Razpisi za spodbujanje razvoja turizma – Slovenska turistična organizacija
• Programi financiranja za mala, srednje in velika podjetja – SID banka

Info pisarna CzK – Center za kreativno industrijo

https://czk.si/novice/obiscite-info-pisarno-czk/

Ključne povezave za EU vire

Možnosti financiranja z evropskimi sredstvi: nasveti za začetnike

https://commission.europa.eu/funding-tenders/how-apply/you-apply-eu-funding-beginners_sl

Postopek prijave

https://commission.europa.eu/funding-tenders/how-apply/application-process_sl

Možnosti financiranja za mala podjetja

https://commission.europa.eu/funding-tenders/how-apply/eligibility-who-can-get-funding/funding-opportunities-small-businesses_sl

Programi financiranja EU

https://commission.europa.eu/funding-tenders/find-funding/eu-funding-programmes_sl

EU Funding & Tenders Portal

https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home

Predstavitev programa Obzorje Evropa

https://research-and-innovation.ec.europa.eu/document/download/9224c3b4-f529-4b48-b21b-879c442002a2_en?filename=ec_rtd_he-investing-to-shape-our-future.pdf&prefLang=sl

European Innovation Council (EIC)

https://eic.ec.europa.eu/eic-funding-opportunities_en

Javna naročila

https://www.gov.si/podrocja/finance-in-davki/javno-narocanje/  

https://ejn.gov.si/

Če niste prepričani, ali izpolnjujete pogoje ali želite več informacij, se lahko obrnete na nas.

tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754.

—

Ilirska Bistrica, 11.04.2025

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica,

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

V času izzivov je kakovostna podpora podjetnikom ključna. Podjetništvo je eden izmed ključnih motorjev gospodarske rasti, zaposlovanja in regionalnega razvoja. Vendar se podjetniki – še posebej v začetnih fazah poslovanja – pogosto soočajo z zapletenimi birokratskimi postopki, pomanjkanjem informacij ter omejenimi viri in znanjem. V takšnem okolju je kakovostna in dostopna podjetniška podpora nujno potrebna.

Tu svojo ključno vlogo odigra nacionalni sistem SPOT, Slovenska poslovna točka, ki pod eno streho združuje celovit sistem podpornih in brezplačnih storitev države, kot so storitve informiranja, svetovanja, registracije in pomoči pri internacionalizaciji.

Pod enotno znamko SPOT so združene institucije, ki nudijo pomoč, informiranje in svetovanje podjetjem in poslovnim subjektom. V okviru tega sistema deluje tudi SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska, ki s svojim lokalnim pristopom in partnerstvom uspešno naslavlja potrebe podjetnikov na terenu.

V Primorsko-notranjski regiji deluje SPOT Svetovanje v obliki partnerskega konzorcija štirih organizacij, ki s svojim poznavanjem lokalnega okolja, strokovnostjo in odzivnostjo skrbijo za celovito podporo podjetnikom. Na voljo so SPOT Svetovalci (3) in SPOT Mentorji (2).

SPOT Svetovalci: osnovno svetovanje strankam na področjih, ki sega vse od registracije podjetja, davčnega in računovodskega vidika, oblik poslovanja, opravljanja dejavnosti, zaposlovanja, priprave poslovnih načrtov, marketinga in vodenja podjetij, pa tudi do internacionalizacije podjetij ter državnih spodbud. Tovrstno svetovanje lahko poteka bodisi telefonsko, preko spleta ali prek e-pošte bodisi z obiskom stranke na točki SPOT Svetovanje.

• OOZ Cerknica, Tabor 5b, 1380 Cerknica (vodilni partner): Silva Šivec – 051 249 549, silva.sivec@ozs.si
• OOZ Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 13, 6250 Ilirska Bistrica (sedež SPOT Svetovanje v regiji): Alenka Volk Penko – 031 641 311, alenka.volk@ozs.si
• NEC Cerknica, Popkova ulica 4, 1380 Cerknica: Tomaž Stojanović – 031 408 754, tomaz@nec-cerknica.si

Uradne ure SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska, Bazoviška cesta 13, 6250 Ilirska Bistrica:

• ponedeljek, torek in petek od 10.00 do 14.00
• sreda od 13.00 do 17.00
• v četrtek ni uradnih ur

Poslovanje SPOT svetovanje poteka po sistemu naročanja strank.

SPOT podjetniški mentorji: podjetniško mentoriranje, ki zajema presojo poslovne ideje, vodenje in usmerjanje potencialnega podjetnika oziroma MSP skozi poslovne in druge potrebne procese,  vključevanje v ustrezna usposabljanja ter identifikacija visoko inovativnih idej in podjetij s potencialom globalne rasti ter napotovanje zunanjim ekspertom – ustrezno usposobljenim strokovnjakom

• ZAVOD ZNANJE POSTOJNA – OE Podjetniški inkubator Perspektiva: Nataša Kocjančič – 031 257 222, natasa@inkubator-perspektiva.si

Partnerji skupaj izvajajo svetovanja, organizirajo dogodke, izvajajo mentorstva, pripravljajo delavnice in aktivno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi pri razvoju podjetništva.

Podjetniki v regiji imajo dostop do fizičnih SPOT Registracijskih točk:

• OOZ Cerknica: 01 330 72 75, 051 642 540, silva.sivec@ozs.si
• OOZ Ilirska Bistrica: 05 710 03 60, katarina.penko@ozs.si
• AJPES, izpostava Postojna: 05 700-07-40, info.po@ajpes.si

SPOT – štiri ravni celostne podpore

Sistem SPOT nudi pomoč podjetjem na štirih povezanih ravneh, ki so zasnovane kot celostna podpora v vseh fazah poslovanja:

1. Portal SPOT – Informacije in elektronske storitve za poslovanje

SPOT Portal (spot.gov.si) je osrednja spletna vstopna točka, ki omogoča elektronsko poslovanje z državo in dostop do vseh pomembnih informacij za podjetnike.

Ponuja informacije:

• o postopkih za ustanovitev, spremembe in prenehanje podjetja, dovoljenjih in zakonodaji,
• kako začeti poslovati, pravne organizacijske oblike v Sloveniji,
• oblike financiranja podjetja,
• predstavitev vodenja poslovnih knjig in davčnega sistema,
• informacije s področja zaposlovanja, dela in socialne varnosti,
• obrazce in navodila,
• o javnih razpisih,
• povezave do drugih institucij in virov itd.

SPOT Portal je namenjen poenostavitvi postopkov, večji preglednosti ter večji digitalni vključenosti poslovnih subjektov.

2. SPOT Registracija – Registracije podjetij s pomočjo svetovalca

Drugo raven sistema SPOT predstavljajo fizične »registracijske« točke za podporo poslovnim subjektom. Na točki SPOT lahko oddate vlogo za registracijo s.p., d.o.o. ter prijavo v registre in evidence FURS, ZZZS, OZS. Gre za točke, kjer uporabnik s pomočjo referenta opravi postopke v okviru portala SPOT. Referenti nudijo pomoč pri registraciji podjetja, izbrisu, statusnih spremembah in drugih z državo povezanih postopkih.

Fizične registracijske točke omogočajo, da podjetnik s pomočjo usposobljenega referenta izvede postopke, kot so:

• registracija samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe (d.o.o.)
• vpis sprememb ali izbris podjetja
• druge formalnosti, povezane z zakonodajo in evidencami

Registracijske točke delujejo na izpostavah AJPES– Izpostava Postojna, OOZ Ilirska Bistrica in OOZ Cerknica. Vse storitve so brezplačne, postopek pa učinkovit in prijazen do uporabnika.

3. SPOT Svetovanje – Podjetniško svetovanje in mentoriranje

Točke SPOT Svetovanje nudijo širok nabor strokovnih storitev, ki segajo od ideje do internacionalizacije. V okviru  javne agencije SPIRIT Slovenija zagotavljajo celovite brezplačne podporne storitve potencialnim podjetnikom in podjetjem v vseh fazah razvoja.

SPOT Svetovanje nudi širok vsebinski obseg brezplačnih podpornih  storitev, namenjenih potencialnim podjetnikom in poslovnim subjektom na dvanajstih lokacijah po vsej Sloveniji.

SPOT Svetovanje zajema poleg postopkov registracije, izbrisa in statusnih sprememb širok razpon storitev.

SPOT Svetovanje nudi:

• osnovno svetovanje strankam na področjih, ki sega vse od priprave poslovnih načrtov, marketinga in vodenja podjetij, pa tudi do internacionalizacije podjetij ter državnih spodbud. Tovrstno svetovanje lahko poteka bodisi telefonsko ali prek e-pošte bodisi z obiskom stranke na točki SPOT Svetovanje;
• podjetniško mentoriranje, ki zajema presojo poslovne ideje, vodenje in usmerjanje potencialnega podjetnika oziroma MSP skozi poslovne in druge potrebne procese,  vključevanje v ustrezna usposabljanja ter identifikacija visoko inovativnih idej in podjetij s potencialom globalne rasti ter napotovanje zunanjim ekspertom – ustrezno usposobljenim strokovnjakom
• različne dogodke z namenom spodbujanje podjetniške kulture in povečevanja podjetniške dejavnosti;
• usposabljanja, katerih namen je krepiti znanje in veščine o poslovanju z državo,
• informiranje in promocijo, redno in ažurno obveščanje strank o aktivnostih, razpisih in dogodkih na področju spodbujanja podjetništva.

Storitve izvajajo svetovalci s strokovnim znanjem in izkušnjami, kar podjetnikom omogoča hitro in zanesljivo podporo pri vsakodnevnih izzivih.

4. SPOT Global+ – pomoč izvoznikom in investitorjem

Četrta raven sistema SPOT je nacionalna točka SPOT – SPIRIT Slovenija, javna agencija, ki izvaja obogaten nabor storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij, namenjen predvsem podjetjem izvoznikom ter investitorjem.

Nacionalna raven SPOT Global+ je usmerjena predvsem v pomoč podjetjem pri:

• vstopu na tuje trge,
• pridobivanju informacij o izvozu in tujih trgih,
• promociji v tujini,
• privabljanju tujih investitorjev.

Točka deluje v okviru Javne agencije SPIRIT Slovenija in podpira razvoj mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij.

Potrebujete pomoč ali razmišljate o podjetniški poti?

Ne odlašajte – obrnite se na točko SPOT Svetovanje v Primorsko-notranjski regiji.

—

Ilirska Bistrica, 27.03.2025

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

Od 1. januarja 2025 so normirani samostojni podjetniki (s.p.) v Sloveniji soočeni z novimi davčnimi pravili za ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spremembe vplivajo na pogoje za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov, višino priznanih odhodkov ter obveznosti poročanja. Če razmišljate o ustanovitvi s.p. ali že poslujete kot normiranec, je pomembno, da se seznanite z novostmi.

Kaj so normirani odhodki?

Gre za poenostavljen način obdavčitve, kjer podjetnik ne vodi dejanskih stroškov, ampak mu Finančna uprava prizna odhodke pavšalno oz. normirano – glede na višino prihodkov oz. izdanih računov. Upošteva se neto vrednost brez DDV, v koliko je oseba zavezanec za DDV. 

·         Davčna osnova = prihodki − normirani odhodki

·         Obdavčitev: 20% (dokonča obdavčitev, ki se ne všteva v dohodnino)

A.       Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) bodo davek izračunali po lestvici:

Za kmeta nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno PIZ zavarovanje => v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 48.000 EUR.

Obdavčitev:

Prihodki do 60.000 EUR – 80% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (4% od prihodkov (izdanih računov)).

+

Prihodki nad 60.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (20% od prihodkov in obvezne izstop iz sistema v prihodnjem letu).

= skupna vrednost obdavčitve

B.       Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi t.i. popoldanskih s.p., pa bodo davek izračunali po lestvici:

Obdavčitev:

Prihodki do 12.500 EUR – 80% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (4% od prihodkov (izdanih računov)).

+

Prihodki nad 12.500 do 30.000 EUR – 40% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev  (12% od prihodkov)

+

Prihodki nad 30.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (20% od prihodkov in obvezne izstop iz sistema v prihodnjem letu)

= skupna vrednost obdavčitve

Prednosti ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov so:

·         Ni obveznosti vodenja stroškov oz. odhodkov (razen za DDV zavezance)

·         Ni potrebno predložiti letnega poročila (bilanc) na AJPES

·         Poenostavljeno vodenje evidenc – vodi se evidenco izdanih računov in osnovnih sredstev

·         Poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove (oddaja poročila DDD)

Slabosti pa predstavljajo:

·         Ni možno uveljavljati davčnih olajšav (otroci, investicije ipd.)

·         Ni možno znižati davčne osnove zaradi pretekle izgube

·         Davek se plača tudi v primeru izgube (če obstaja davčna osnova)

·         Ni možno pridobiti bonitetno oceno na AJPES (npr. za razpise SPS), v kolikor podjetnik ne predloži letnega poročila

Pogoji za izstop iz sistema

Podjetniki, ki v letih 2023 in 2024 skupaj niso presegli 300.000 evrov prihodkov, lahko tudi v letu 2025 ostanejo v sistemu normirancev, vendar bo davek obračunan po novih pravilih glede priznavanja odhodkov.

Za leto 2025:

• Povprečje prihodkov iz dejavnosti za leti 2023 in 2024 presega 150.000 EUR
• pri kmetu 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva

Za leto 2026:

V letu 2026 se bodo izstopni pogoji iz sistema normirancev preverjali samo na podlagi prihodkov iz leta 2025. To pomeni, da bo moral polni s.p. izstopiti iz sistema, če bo v letu 2025 presegel 60.000 EUR prihodkov iz dejavnosti, popoldanski s.p. pa, če bo presegel 30.000 EUR.

Če v letu 2025 prihodki presegajo:

• 60.000 EUR in je bil podjetnik letu 2025 obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev
• 30.000 EUR, če v letu 2025 ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev
• 60.000 EUR na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva

Sicer pa bo v letu 2027 in naprej veljalo, če v dveh zaporednih predhodnih letih POVPREČJE presega:

·         60.000 eurov in je bil v teh dveh letih v posameznem letu obvezno zavarovan kot samozaposlen vsaj devet mesecev

·         30.000 eurov in v teh dveh letih ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve

·         45.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje (eno leto zavarovan in eno letno ne)

·         60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen zavarovanje kot kmet oz. član kmečkega gospodinjstva

Pogoji za vstop v sistem

Vstop v sistem normirancev je mogoč tako za nove s.p.-je kot za obstoječe, ki izpolnjujejo pogoje in se za to odločijo ob oddaji davčnih podatkov za preteklo leto – torej za tekoče davčno leto.

Vstop je možen, če v davčnem letu pred tem davčnim letom prihodki iz dejavnosti:

·         ne presegajo 30.000 eur

·         ne presegajo 60.000 eur in je bil nosilec obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev.

Pozor – v nasprotju s prejšnjo ureditvijo je sedaj pogoj za dosego tega praga 60.000 EUR samozaposlitev samostojnega podjetnika. Zaposlitev druge osebe pri s.p.-ju ne zadošča.

Vstop ali izstop iz sistema normirancev se priglasi v davčnem obračunu ob oddaji podatkov Finančni upravi (FURS).

Novost v povezavi s povezanimi osebami

Normiranec mora v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov, doseženih s posamezno povezano osebo in z osebo, s katero je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Povezane osebe so:

·         Katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec.

·         Kadar ima oseba lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi.

·         Fizične osebe štejejo kot povezane osebe po Zakonu o dohodnini, v kolikor gre za družinskega člana, zakonca, izven-zakonskega partnerja, prednika ali potomca ter zakonca prednika ali potomca oziroma njegovega zakonca, brate, sestre, polbrate, polsestre ter posvojence in posvojitelje. Šteje tudi življenjska skupnost in sicer 12 mesecev od živeti skupaj, ter do 90 dni po skupnem življenju.

Če niste prepričani, ali izpolnjujete pogoje, se lahko obrnete na nas.

tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754.

—

Ilirska Bistrica, 24.02.2025

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica,

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

VABILO

na spletno usposabljanje

LETNO POROČILO IN DAVČNI OBRAČUN ZA LETO 2024

Kdaj: 19.02.2025 ob 10.00-13.00

Kje: ZOOM

Vsebina:

1. Spremembe ZGD-1 in novi SRS 2024

• Pravila računovodenja po ZGD-1 in SRS 2024
• Poročanje AJPES
• Izdelava letnega poročila

2. Davčni obračun

• Davčni obračun, rok za oddajo in plačilo davka
• Davčno priznani/nepriznani prihodki in odhodki
• Rezervacije, odpisi terjatev in prevrednotenje finančnih naložb
• Amortizacija
• Plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo
• Poslovanje s povezanimi osebami
• Davčne olajšave
• Posebnosti pri »normirancih«
• Omejitev olajšav in efektivna obdavčitev

Predavateljica: Jasmina Malnar Molek, davčna svetovalka – specialistka

Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.