Kako najti javne razpise, javna naročila, kateri so načrtovani JR in JP 2025.
Določanje velikosti podjetij, de minimis in pametna specializacija S5.
Leto 2025 bo zaznamovalo nadaljevanje strateške transformacije slovenskega gospodarstva. Z namenom krepitve konkurenčnosti, trajnostne rasti in večje odpornosti podjetij, je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) oblikovalo usklajen sistem državnih spodbud, ki za leto 2025 vključuje 58 ukrepov v skupni višini 675,4 milijona evrov. Od tega bo 361 milijonov evrov namenjenih nepovratnim sredstvom, 86,5 milijona evrov povratnim ter 227,9 milijona evrov kombiniranim instrumentom.
Ukrepi sledijo ciljem Strategije pametne specializacije S5, prioritetam Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kohezijske politike 2021–2027 in evropskega zelenega dogovora. Poseben poudarek je namenjen digitalizaciji, raziskavam, razvoju in inovacijam (RRI), ter prestrukturiranju gospodarstva na bolj trajnostnih temeljih.
Glede na hitro spreminjajoče se globalne razmere, vključno z geopolitičnimi napetostmi, podnebnimi spremembami ter digitalno in zeleno preobrazbo, je razpoložljivost tovrstnih instrumentov ključna za ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V ospredje so postavljeni strateški cilji, kot so povečanje dodane vrednosti, digitalna preobrazba, spodbujanje raziskav in inovacij ter izboljšanje kakovosti življenja v manj razvitih regijah.
V tem kontekstu se odpira pomembna priložnost za podjetnike, ki so pripravljeni razvijati nove poslovne modele, uvajati trajnostne rešitve in se vključevati v nacionalne strateške prioritete. Poleg klasičnih subvencij in nepovratnih sredstev so na voljo tudi ugodna posojila, vavčerji, davčne olajšave ter številne storitve podpornega okolja, kot so mentorstva, izobraževanja in svetovanja. Ključno je razumevanje širšega konteksta politik in usmeritev, znotraj katerih so ta sredstva dostopna.
Iskanje javnih razpisov in javnih naročil v Sloveniji
Dostop do informacij o javnih razpisih, naročilih in pozivih ostaja izziv za številna podjetja, še posebej tista, ki se s prijavami srečujejo prvič.
Pravočasno in sistematično spremljanje razpisov je osnovni pogoj za uspešno vključitev v sistem državnih spodbud. Osrednji vir informacij o aktualnih in napovedanih razpisih ostaja spletni portal www.evropskasredstva.si in spletni portal MGTŠ kjer so zbrani vsi aktualni in načrtovani razpisi s področij gospodarstva, turizma in športa in kjer ministerstvo objavi Načrt razvojnih spodbud npr. za 2025.
Prav tako pomembni so spletni portali izvajalskih agencij. Slovenski podjetniški sklad ki objavlja razpise v podporo MSP za zagon, rast, internacionalizacijo in digitalizacijo. Med ključnimi produkti so vavčerji, P2 (zagon), P4D (digitalna preobrazba), P7R (mikrokrediti) in P1 plus (garancije). Za podporo internacionalizaciji, sejemskim nastopom in tujim investicijam je pristojen SPIRIT Slovenija. Razpise s področja raziskav, razvoja in inovacij objavlja ARIS (Agencija za znanstvenoraziskovalno dejavnost). Razpisi za spodbujanje razvoja turizma so objavljeni na Slovenska turistična organizacija. Programe financiranja za mala, srednje in velika podjetja pa ponuja tudi SID banka.
Poleg specializiranih razpisov je bistveno poznavanje portala javnih naročil (ejn.gov.si, ki omogoča vpogled v postopke javnega naročanja na državni in lokalni ravni. Ključno orodje pri uporabi tega portala je klasifikacija po CPV-kodah, ki omogoča hitro identifikacijo relevantnih razpisov glede na gospodarsko dejavnost podjetja. Sistem omogoča nastavitev obvestil in samodejno sledenje razpisom, kar je še posebej uporabno za MSP, ki nimajo posebnih kadrov za spremljanje javnih objav.
Načrtovane javne objave spodbud v letu 2025
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo v letu 2025 skupaj s partnerskimi institucijami podjetjem, občinam in drugim upravičencem ponudilo 675,4 milijona evrov razvojnih spodbud. Cilj je povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pospešiti prestrukturiranje regij, spodbujati inovacije in trajnostni prehod. Načrt razvojnih spodbud za leto 2025 vključuje časovno natančno strukturirane ukrepe, razdeljene po kvartalih.
Na podlagi dokumenta »Načrt razvojnih spodbud 2025« bo MGTŠ z izvajalskimi agencijami objavil 58 ukrepov v višini 675,4 milijona EUR:
- 361 milijonov EUR nepovratnih sredstev;
- 86,5 milijona EUR povratnih sredstev (mikrokrediti, garancije, posojila);
- 227,9 milijona EUR v kombinirani obliki (npr. garancija + subvencija).
Največji delež sredstev bo namenjen:
- Podjetništvu: 351,6 milijona evrov (52,1 %),
- Raziskavam in razvoju: 111,4 milijona evrov (16,5 %),
- Gospodarskemu prestrukturiranju premogovnih regij: 83,1 milijona evrov (12,3 %),
- Lesarstvu in turizmu: po 35 milijonov evrov (5,2 % vsak sektor).
Dodatna sredstva bodo namenjena športu (26,4 milijona evrov), digitalizaciji MSP (17,9 milijona evrov), internacionalizaciji (14 milijonov evrov) in rokodelstvu (0,95 milijona evrov).
Ne le denar: tudi brezplačna pomoč
Za dodatno podporo bodo upravičencem na voljo tudi brezplačne storitve v okviru sistemov SPOT, Startup konzorcija in programa RazvojniPlus – od registracije podjetij in mentoriranja do pomoči pri vstopu na tuje trge.
Podjetjem bo na voljo širok spekter ukrepov:
- Mikrokrediti, vavčerji, garancije za bančne kredite,
- Subvencije za digitalno transformacijo, krožno gospodarstvo in trajnostne produkte,
- Spodbude za mlade, ženske in socialna podjetja,
- Podpora za raziskovalne projekte in demo pilotne projekte.
Posebna sredstva so predvidena tudi za:
- Prenos lastništva podjetij,
- Usposabljanje in mentorstvo mladih podjetnikov,
- Nastop na tujih trgih in razvoj blagovnih znamk v tujini.
Med najbolj pričakovanimi instrumenti so razpisi Slovenskega podjetniškega sklada za zagon inovativnih podjetij (P2), digitalno transformacijo (P4D), trajnostno poročanje (ESG vavčerji) ter mikrokredite in garancijske sheme za MSP. Na področju raziskav in razvoja izstopajo razpisi ARIS-a za podporo pilotnim projektom, strateškim demonstracijam in sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami.
Posebno mesto v letu 2025 zavzemajo ukrepi v okviru pobude STEP, ki naslavljajo ključne evropske tehnološke izzive (digitalne, zelene in biotehnološke rešitve). V drugi polovici leta bo objavljen tudi razpis za podporo demo pilotnim projektom, ki predstavljajo pomembno stičišče med raziskavami, razvojem in trgom.
Posebno mesto v načrtu imajo Zasavje in Savinjsko-šaleška regija. Zanje so predvideni razpisi v okviru Sklada za pravični prehod, s ciljem prestrukturiranja gospodarstva po opuščanju premogovništva.
Strateški okvir: Pametna specializacija S5
Središče strateškega usmerjanja javnih sredstev za inovacije v Sloveniji predstavlja Strategija pametne specializacije S5. Gre za nacionalni okvir, ki identificira tista področja, kjer ima slovensko gospodarstvo največji potencial za ustvarjanje konkurenčnih prednosti. V ospredju so industrijske niše in tehnologije z visoko dodano vrednostjo, kot so biotehnologija, napredni materiali, digitalne rešitve, mobilnost in energetska učinkovitost.
Pomembna posebnost S5 je njena interdisciplinarnost – spodbuja se sodelovanje med sektorji, vertikalna povezovanja ter vključevanje raziskovalnih in podpornih institucij. Strategija je temelj za številne razpise, ki zahtevajo umeščenost projektne ideje v eno izmed fokusnih področij, kar pomeni, da brez uskladitve s S5 podjetje praviloma ne more pridobiti sofinanciranja. Poleg tega so znotraj S5 določeni tudi horizontalni cilji, kot so digitalna in zelena preobrazba ter internacionalizacija, ki jih mora vsak projekt ustrezno nasloviti.
Slovenija je s Strategijo trajnostne pametne specializacije (S5) postavila jasen cilj: pospešiti preobrazbo gospodarstva v smeri trajnosti, inovativnosti in digitalizacije. Ta celovita razvojna strategija, ki nadgrajuje prejšnjo različico (S4), je ključni okvir za usmerjanje vlaganj iz evropskih kohezijskih skladov ter osnova za povezovanje znanstvenoraziskovalnih, podjetniških in družbenih potencialov države.
S5 kot strateški cilj zasleduje zeleni prehod, kar pomeni preoblikovanje družbe in gospodarstva v smeri nizkoogljičnih, digitalnih in znanju temelječih modelov. Strategija temelji na konceptu t. i. podjetniškega odkrivanja – procesu, ki vključuje podjetja, raziskovalne organizacije, državo in civilno družbo pri oblikovanju prednostnih razvojnih področij.
Glavni poudarki S5 vključujejo:
- povečanje produktivnosti in inovacijske sposobnosti,
- prehod v krožno gospodarstvo in uporaba zelenih tehnologij,
- pospešena digitalizacija gospodarstva in javnega sektorja,
- krepitev kompetenc prihodnosti.
Strategija se osredotoča na deset prednostnih področij, med katerimi so:
- Pametna mesta in skupnosti
- Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
- Zdravje – medicina
- Pametne stavbe in dom z lesno verigo
- Trajnostna pridelava hrane
- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo
- Trajnostni turizem
- Mobilnost
- Tovarne prihodnosti
- Materiali kot končni produkti
Ta področja so bila izbrana na podlagi empiričnih analiz, mednarodnih primerjav in potreb slovenskega gospodarstva, pri čemer so bile upoštevane tudi smernice EU in cilji Znanstvenoraziskovalne ter industrijske strategije Slovenije.
Ključno vlogo pri izvajanju strategije imajo strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i), ki povezujejo gospodarstvo, raziskovalne inštitucije ter javni sektor. Poleg vertikalnih prednostnih področij imajo pomembno vlogo tudi horizontalne mreže (HOM), ki se osredotočajo na ključne omogočitvene tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, plazemske tehnologije, kibernetska varnost in fotonika.
Strategija predvideva obsežno podporo v obliki evropskih sredstev, med katerimi so ključni viri:
- Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR),
- Načrt za okrevanje in odpornost (NOO),
- Sklad za pravični prehod (SPP).
Finančna podpora je usmerjena v raziskave, razvoj in inovacije (RRI), digitalizacijo, razvoj znanj in spretnosti ter podjetništvo.
Velikost podjetij in pravilo de minimis
Pri prijavi na razpise in koriščenju državnih pomoči je ključno razumeti, kakšna je velikost podjetja in kako to vpliva na pravico do pomoči. Še posebej pomembna so pravila iz Uredbe GBER (Splošna uredba o skupinskih izjemah) in pravilo de minimis.
Smernice za opredelitev MSP
Uredba GBER se uporablja le za določitev velikosti podjetja za namen dodelitve državne pomoči (upošteva se partnerska in povezana podjetja, vključno z javnim lastništvom, povezave preko fizičnih oseb in povezave v tujini)
Mikro, mala in srednje velika podjetja se definirajo na podlagi števila zaposlenih ter finančnih kazalnikov – letnega prometa in bilančne vsote. Pri tem je nujno, da podjetje upošteva tudi morebitne povezave in partnerstva z drugimi pravnimi subjekti, saj se ti vključujejo v izračun po pravilih GBER uredbe.
Pomembno: ne gre samo za suhe številke. Če je podjetje lastniško ali upravljavsko povezano z drugimi subjekti (partnerstva, povezave), se morajo podatki združevati. Pri partnerskih podjetjih se upošteva sorazmerni delež, pri povezanih pa 100 % podatkov.
Upošteva se tudi lastništvo javnih organov ter povezave prek fizičnih oseb – če ima občina neposredno ali posredno vsaj 25 % delež, podjetje ne more biti MSP (razen v določenih izjemah).
Opredelitev MSP → Velikost podjetij MSP → višina podpore (ne po ZGD!)
Uredba GBER (651/2014/EU) določa velikost podjetja na podlagi treh ključnih meril:
- število zaposlenih,
- letni promet ali bilančna vsota,
- lastniške povezave z drugimi podjetji.
-
Kategorije:
- Mikro podjetje: <10 zaposlenih, ≤ 2 mio EUR prometa ali bilančne vsote.
- Malo podjetje: <50 zaposlenih, ≤ 10 mio EUR.
- Srednje podjetje: <250 zaposlenih, ≤ 50 mio EUR prometa ali ≤ 43 mio EUR bilančne vsote.
Podrobnejša navodila najdete v Smernice za opredelitev MSP.
Enotno podjetje v povezavi z de minimis
Za pomoč po pravilih de minimis je ključno opredeliti, kaj se šteje za enotno podjetje.
Po pravilu de minimis lahko podjetje (oz. enotno podjetje) prejme največ 300.000 EUR pomoči v obdobju treh proračunskih let. V to mejo se všteva vsa pomoč, ki jo je prejelo podjetje skupaj s povezanimi podjetji.
Enotno podjetje vključuje:
- podjetja, ki so med seboj povezana (enak GBER kriterij lastništva >50 %),
- brez vključevanja javnih organov, povezav preko fizičnih oseb ali povezav s podjetji v tujini (kar se sicer upošteva pri GBER določanju velikosti podjetja).
To pomeni, da so pravila za določitev enotnega podjetja malo ožja kot pri GBER.
Smiselno je, da podjetja redno vodijo evidenco vseh prejetih javnih sredstev. Več informacij najdete na strani državnih pomoči. Podjetje lahko svoje stanje državnih pomoči preveri na portalu Javna objava podatkov o dodeljenih državnih in de minimis pomočeh. Pri tem je potrebno poudariti, da je podjetje dolžno spremljati svoje dodeljene pomoči, saj se lahko zgodi, da vse dodeljene pomoči podjetju, še niso objavljene.
Pri prijavi na razpise ali drugo podporo:
- mora podjetje samo oceniti svojo velikost po GBER in ustrezno priložiti podatke,
- evidentirati vsa prejeta sredstva iz naslova državnih pomoči, da ne preseže de minimis meje,
- upoštevati tudi povezana in partnerska podjetja, če obstajajo.
Neupoštevanje teh pravil lahko vodi do neupravičenosti do sredstev, zahteve po vračilu pomoči ali celo pravnih posledic.
Poudarek na regionalnem razvoju: obmejna problemska območja
Razvojna politika se osredotoča tudi na zmanjševanje regionalnih razlik, pri čemer imajo obmejna problemska območja posebno podporo. To so območja, ki se zaradi demografskih, gospodarskih ali prostorskih značilnosti soočajo z dodatnimi razvojnimi izzivi. Za podjetja v teh regijah so razpisi pogosto bolj ugodni – omogočajo višje intenzivnosti pomoči, nižje obrestne mere pri kreditih in dostop do posebnih podpornih programov.
Po zadnji analizi iz leta 2024 se med obmejna problemska območja uvršča 88 občin. Območje obsega 48,6 % površine Slovenije in 22,2 % prebivalcev Slovenije.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja omogoča usmerjeno pomoč, ki vključuje:
- spodbujanje podjetništva in delovnih mest,
- vlaganja v infrastrukturo (ceste, komunalna oprema),
- podporo pri izobraževanju in razvoju človeških virov,
- ukrepe za povečanje kakovosti življenja (dostopnost storitev, zdravstva, kulture).
Ta sredstva niso namenjena le “krpanju težav”, ampak predvsem dolgoročnemu cilju: ustvariti pogoje, v katerih bodo ljudje želeli ostati, delati in ustvarjati.
En izmed tovrstnih instrumentov je razpis P7R, ki omogoča mikrokredite za podjetja iz omenjenih območij z bistveno enostavnejšo dokumentacijo in krajšimi postopki odobritve. Tako se podjetjem na robnih območjih omogoča lažji dostop do finančnih virov za razvoj in stabilizacijo poslovanja.
Davčne olajšave za raziskave in razvoj (RRI)
Poleg razpisov za neposredno sofinanciranje imajo podjetja možnost izkoristiti tudi davčne spodbude za vlaganja v raziskave in razvoj. Vlaganja v raziskave in razvoj (RRI) so ključni dejavnik inovacij in gospodarskega napredka. Slovenska zakonodaja omogoča podjetjem, da znižajo svojo davčno osnovo z uveljavljanjem davčnih olajšav za upravičene stroške RRI. Toda postopek ni samoumeven – prinaša številne zahteve in pasti, ki terjajo natančno razumevanje zakonodajnega in praktičnega okvira.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) omogoča, da podjetje zniža davčno osnovo za do 100 % vrednosti upravičenih vlaganj v RRI, ne glede na uspešnost rezultatov. Upravičeni so stroški dela, opreme, storitev in materialov, če so neposredno povezani z RRI aktivnostmi.
Podjetja lahko po 55. členu ZDDPO-2 uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 100 % vrednosti vlaganj v raziskave in razvoj, vendar ne preko višine davčne osnove. To pomeni, da lahko celotni znesek vlaganj v RRI v določenem letu izenačijo z dobičkom, na katerega bi sicer plačali davek.
Pomembno: olajšav ni mogoče uveljavljati za sredstva, ki so bila že subvencionirana iz državnega ali EU proračuna (če gre za nepovratna sredstva) ali če so sredstva vključena v druge vrste olajšav (npr. splošna investicijska olajšava), lahko pa uveljavlja razliko do 100% od sofinanciranega zneska subvencije.
Davčna olajšava pomeni pomemben finančni vzvod, saj podjetju omogoča zmanjšanje davčne obveznosti tudi v letih, ko sredstva za razvoj črpa iz lastnih virov. Ključno je, da podjetje vodi ustrezno dokumentacijo, ki jasno ločuje RRI od drugih poslovnih aktivnosti in omogoča identifikacijo stroškov v primeru inšpekcijskega nadzora.
Zakon in pravilniki jasno določajo, da mora imeti projekt ali dejavnost pomemben element novosti in mora prispevati k reševanju znanstvene ali tehnološke nejasnosti. Smernice FURS in MGRT (2021) ter Priloga 3 Pravilnika ponujajo konkretne primere razlikovanja med RRI in drugimi dejavnostmi (npr. rutinsko izboljševanje ali vzdrževanje, ki niso upravičena do olajšav).
Dokazno breme je izključno na strani podjetja. Ob oddaji davčnega obračuna mora imeti zavezanec pripravljen poslovni načrt ali razvojni projekt s podrobnostmi o ciljih, novostih in metodologiji. Potrebno je tudi voditi ločeno evidenco stroškov po projektih in zagotoviti možnost preverljivosti. OECD-jev Frascati priročnik 2015 je referenčni dokument za opredelitev RRI dejavnosti in razvrščanje stroškov. V Sloveniji se uporablja kot osnova za presojanje projektov, saj opredeljuje natančne meje med raziskavami, razvojem in ne-RRI dejavnostmi.
Priprava uspešne prijave: kaj zahteva država
V skladu s Programom ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti morajo biti javni razpisi pripravljeni pregledno in merljivo. To pomeni jasno opredeljene cilje, merila za izbor ter določeno metodologijo točkovanja. Vključevanje horizontalnih politik, kot so enakost spolov, varovanje okolja in digitalna transformacija, je pogosto pogoj za upravičenost.
Od podjetij se pričakuje, da razpolagajo s strateško zasnovanim projektom, ki je umeščen v širši razvojni kontekst (npr. S5, NOO ali drugi nacionalni programi). Prijavni obrazci pogosto vključujejo razdelavo poslovnega modela, analizo trga, finančne projekcije ter okoljske in družbene učinke projekta. Pri tem se vedno bolj uveljavlja potreba po vključitvi merljivih kazalnikov, kot so zmanjšanje ogljičnega odtisa, povečanje energetske učinkovitosti ali širitev na tuje trge.
Regijska kontaktna točka in pomoč:
SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska
SPOT svetovalci:
- NEC Cerknica, Popkova ulica 4, 1380 Cerknica, Tomaž Stojanović, 031 408 754, tomaz@nec-cerknica.si
- OOZ Cerknica (vodilni partner), Tabor 5b, 1380 Cerknica, Silva Šivec, 051 249 549, silva.sivec@ozs.si
- OOZ Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 13, 6250 Ilirska Bistrica, Alenka Volk Penko, 031 641 311, alenka.volk@ozs.si
Nacionalne kontaktne točke in pomoč:
SPOT Svetovanje
Enterprise Europe Network (EEN)
Nacionalne kontaktne točke (razpisi v EU)
https://www.podjetniski-portal.si/programi/obzorje-evropa
https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/obzorje-evropa/o-programu-obzorje-evropa/nacionalne-kontaktne-tocke
Upravljalci posameznih razpisov
Spodbude na področju investicij, podjetništva in internacionalizacije – SPIRIT Slovenija
Info pisarna CzK – Center za kreativno industrijo
https://czk.si/novice/obiscite-info-pisarno-czk/
Ključne povezave za EU vire
Možnosti financiranja z evropskimi sredstvi: nasveti za začetnike
https://commission.europa.eu/funding-tenders/how-apply/you-apply-eu-funding-beginners_sl
Postopek prijave
https://commission.europa.eu/funding-tenders/how-apply/application-process_sl
Možnosti financiranja za mala podjetja
https://commission.europa.eu/funding-tenders/how-apply/eligibility-who-can-get-funding/funding-opportunities-small-businesses_sl
Programi financiranja EU
https://commission.europa.eu/funding-tenders/find-funding/eu-funding-programmes_sl
EU Funding & Tenders Portal
https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home
Predstavitev programa Obzorje Evropa
https://research-and-innovation.ec.europa.eu/document/download/9224c3b4-f529-4b48-b21b-879c442002a2_en?filename=ec_rtd_he-investing-to-shape-our-future.pdf&prefLang=sl
European Innovation Council (EIC)
https://eic.ec.europa.eu/eic-funding-opportunities_en
Javna naročila
https://www.gov.si/podrocja/finance-in-davki/javno-narocanje/
https://ejn.gov.si/
Če niste prepričani, ali izpolnjujete pogoje ali želite več informacij, se lahko obrnete na nas.
tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754.
—
Ilirska Bistrica, 11.04.2025
Tomaž Stojanović, NEC Cerknica,
SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska