Vabilo na delavnico: Digitalizacija v turizmu: medo s QR kodo?

Kdaj:

2. 3. 2022 od 16:30 – 19:30

Trajanje izvedbe: 4 šolske ure

Kje:  ZOOM  

Predavatelja:

mag.  Igor Novel in mag. Petra Rebec

Vsebina:  

Veliko govorimo o digitalizacija, ali si tudi v resnici predstavljamo, kaj to je? Generacija turistov, ki bo potovala v naslednjih desetih letih, bo imela popolnoma drugačna pričakovanja in zahteve kot je to veljalo do sedaj. Kaj pričakovati in kako se na to pripraviti? Kakšni so primeri uspešne digitalizacije turistične ponudbe? Kako digitaliziramo lastno ponudbo?

Način dela:

Usposabljanje bo potekalo preko ZOOM orodja.

Ob nezadostnih prijavah si pridržujemo odpovedati delavnico.

Prijave zbiramo do 1.3.2022 do 12:00. Izvedba je omejena na 40 udeležencev.

Prijavo oddajte na povezavi:

PRIJAVA

Prijavljeni boste na dan pred dogodkom prijeli povezavo in na vaš e-naslov, ki ga boste navedli ob prijavi.

 Veselimo se srečanja z vami!

Tomaž Stojanović, mag. posl. ved
NEC, Cerknica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

SPREMEMBE V NAKUPOVALNEM VEDENJU IN KOMUNICIRANJU S POTROŠNIK

SPREMEMBE V NAKUPOVALNEM VEDENJU IN KOMUNICIRANJU S POTROŠNIKI

V zadnjem obdobju, predvsem v času epidemije COVID 19 so se nakupovalne navade potrošnikov bistveno spremenile. Začetek spreminjanja se je začel že bistveno prej, ampak zelo velik pospešek z epidemijo. Z epidemijo je bil zelo velik vpliv dejavnikov kot so: strah pred okužbo, manjši prihodki, stres pri organizaciji nakupov, omejitve na občine, …. Bistveno se je spremenil vzorec nakupovanja, kupci so predvsem pri prehrambnih izdelkih začeli premišljeno kupovati in začeli kupovati v manj različnih trgovinah (Vukasović, 2022). Na drugi strani pa ker so bile neživilske trgovine zaprte, smo bili prisiljeni kupovati na spletu.

V članku Prek spleta se najpogosteje kupujejo oblačila ugotavlja, da je v prvem četrtletju 2021 nakupovalo prek spleta 59 % 16 – 74 letnikov. Največ kupcev je opravilo eden do dva spletna nakupa. Kot je razvidno iz spodnje tabele je letu 2021, glede na leto 2020 se je delež kupcev povečav predvsem v srednjih in starejših starostnih skupinah (SURS, 2021).

Vir: SURS, 2021

Menim, da je še kar nekaj izzivov, s katerimi se moramo spopasti. Kar se tiče neživilskih trgovin, ne vidim toliko težav. Medtem kot so pri prehranskih izdelkih še vedno velike težave. Dostava živil je omogočena smo v večjih mestih, veliko nas pa živi v ruralnem okolju, tukaj pa spletnega nakupovanja ni. Druga večja težava se mi zdi v doživetjih. Kot je dr. John L. Stanton povedal na svojem predavanju na 10th International Scientific Online Conference, da je zelo pomembno, da kupec doživi izkušnjo, katero preko spletnega nakupa ni možno pridobiti.

Slika, ki vsebuje besede mesto, obala, stadion Opis je samodejno ustvarjen

Vir: ACROSS, 2021

Zanimivo bo videti razvoj nakupovalnih navad po epidemiji, ali bo ostala virtualna deloma virtualna ali bo še naprej poudarek na doživetju.

Trendi oziroma spremembe, ki so po vašem mnenju zaznani v nakupnem vedenju potrošnikov in v komunikaciji med podjetji in potrošniki

Med dva od treh tržnikov je prenesla vsaj 30% v razvitih trgih pa več kot 50% proračuna na digitalne kanale. Največji trendi pa so bili v letu 2020: nepredvidljiva okolja, pametni telefoni, nakupovalne navade, izbor kanalov, nove IKT,… (Vukasović, 2022).

Zelo pomembno v marketingu je, da podjetje zelo podrobno segmentira svoje kupce in opredeli čim bolj natančno persone. Medtem ko se seli oglaševanje na spletne kanale, oglašuje svoje produkte točno določenim kupcem. Množičnega oglaševanja skoraj ni več. Oglaševanje se seli na digitalna omrežja, kjer je oglaševanje personalizirano. Na družbenih omrežjih imajo velik vpliv influencerji. Kot je 10th International Scientific Online Conference povedal profesor Svend Hollensen, da je potrebno biti zelo pazljiv tudi pri uporabi influencerjev, ker lahko zelo pozitivno delujejo ali pa kot prikazuje spodnja slika z zapisom se zgodba zelo hitro obrne navzdol. Slika, ki vsebuje besede besedilo, monitor, posnetek zaslona, elektronika Opis je samodejno ustvarjen

Vir: 10th International Scientific Online Conference

Republika Slovenija preko Slovenskega podjetniškega sklada že kar nekaj let razpisuje vavčarje za podjetja za digitalni marketing, dvig digitalnih kompetenc in kibernetsko varnost. Opažam, ker je razpis zelo enostaven in ne potrebuje veliko časa ali znanj, zelo iskan. Vsakokrat ko odprejo te vavčarje (sofinancirajo približno 900 podjetij) finančna sredstva poidejo v par dnevih. Zato se mi zdi, da se naša podjetja tega zavedajo in se tudi prilagajajo stanju na trgu. (SPS, 2022)

Viri:

Across the European placemaking magazine. (11. maj 2020). Shopping center ALEJA received first visitors. Dostopno dne 29. januarja 2022 prek: https://www.across-magazine.com/the-most-modern-shopping-center-aleja-received-first-visitors/

Hollensen Svend. (11.11.2021). Social Media Marketing and its influence on the global marketing strategy. DOBA Business School: 10th International Scientific Online Conference

Statistični urad RS. (2021). Prek spleta se najpogosteje kupujejo oblačila, čevlji. Dostopno dne 29. januarja 2022 prek: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9841

Stanton L. John. (11.11.2021). Marketing Enters a new age of High Tech Innovation: Reaching and Convincing the 21st century Consumer. DOBA Business School: 10th International Scientific Online Conference

Vukasović, T. (2021). Novi trendi v nakupnem vedenju potrošnikov. Dostopno dne 29. januarja 2022 prek: https://www.fakulteta.doba.si/doba-znanja/izr-prof-dr-tina-vukasovic-novi-trendi-v-nakupnem-vedenju-potrosnikov

Gordana Fatur
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno on-line izobraževanje: Davčni obračun za leto 2021 in spremembe davčne zakonodaje

Kdaj: v sredo, 2. marec 2022 s pričetkom ob 10.00 uri

Cilj seminarja je spoznati na kaj moramo biti pozorni pri pripravi davčnega obračuna za leto 2021 in seznanitev s spremembami zakonodaje, ki bodo vplivale na tekoče poslovanje.

Program:

  1. Razlike v ugotavljanju davčne osnove (po dejanskih/normiranih odhodkih)
  2. Poslovanje s povezanimi osebami (kaj je primerljiva tržna cena)
  3. Znižanje davčne osnove z izvzemom prihodkov (nepridobitna dejavnost, interventna
    zakonodaja, dividende in dobiček iz naslova odsvojitve)
  4. Davčno nepriznani odhodki (neverodostojna knjigovodska listina, bonitete, prikrito
    izplačilo dobička)
  5. Delno priznani odhodki (rezervacije, amortizacija, oslabitve terjatev, reprezentanca)
  6. Uveljavljanje davčnih olajšav (pogoji, višina, prenos)
  7. Spremembe davčne zakonodaje

Način dela:
Spletni seminar v trajanju 4 šolske ure.
Prijave zbiramo do torka, 15. februarja 2022.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na »Obdavčitev poslovodij, prokuristov, kapitalskih transakcij ter davčne novosti v letu 2022«

Program:

  1. Dajatve od dohodkov poslovodij in prokuristov po upokojitvi
  2. Obdavčitev kapitalskih transakcij (nabava in prodaja nepremičnin, delnic in deležev v
    gospodarskih družbah
  3. Bilančni in davčni vidik naložb v kriptovalute
  4. Davčne novosti v letu 2022
  5. Vprašanja in odgovori

PREDAVATELJICA
Božena Macarol (mag. manag., dipl.ekon (UN), dipl.upr.org.), samostojna davčna svetovalka z licenco Davčno izobraževalne zbornice, sodna izvedenka davčne ter knjigovodske smeri, avtorica 15 priročnikov in več kot 400 strokovnih člankov. Zaposlena je v podjetju Svetovanje
Macarol. Je dolgoletna zunanja strokovna sodelavka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Je članica delove skupine strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem področju.

Več v prilogi:

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno spletno izobraževanje »KAKO ZNIŽATI DAVČNO OSNOVO ZA LETO 2021?«

Jesen je čas odpadanja listja, pripravljanja narave na počitek, hkrati pa tudi čas, ko obrtniki in podjetniki analizirajo poslovanje v letu, ki se izteka in načrtujejo poslovanje v prihodnje. Na poslovanje podjetja vplivajo tudi davčne obremenitve. Katera opravila je potrebno opraviti do konca leta, da bo davčna osnova čim nižja? Kaj je potrebno vkalkulirati? V kakšni višini pripoznati prihodke iz naslova prejetih ukrepov po interventni zakonodaji? Kdaj lahko izplačamo poslovno uspešnost poslovodju brez vračila prejetih sredstev?

Več v spodnji prilogi.

Alenka Vovk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

VABILO na dogodek »Predstavitev EU Uredbe o taksonomiji trajnostnih dejavnosti za financiranje Zelenega dogovora«

Za doseganje ciljev Zelenega dogovora, ki ga je sprejela Evropska unija, je bila lani sprejeta Uredba o taksonomiji, ki vzpostavlja enoten sistem klasifikacije trajnostnih dejavnosti. Sprejeta taksonomija prvič opredeljuje, kaj je znotraj posameznega sektorja ali branže trajnostno. Tehnična merila, ki bodo dopolnila Uredbo, bodo določila, kaj znotraj posamezne branže ali dejavnosti znatno prispeva k doseganju posameznih okoljskih ciljev. Taksonomija želi podati vlagateljem podlago za usmeritev naložb v bolj trajnostne tehnologije, ki prispevajo k ciljem razogljičenja.

Tomaž Stojanović, mag. posl. ved
NEC, Cerknica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

VABILO na dogodek »Vitko (lean) vodenje«

Vitkost (Lean) oziroma vitko vodenje vključuje sodelovanje vseh udeležencev procesa v smeri stalnih izboljšav delovanja podjetja. Tako je neizogibno, da so v stalno prisotne izboljšave sistematično vključeni zaposleni.

Več v priponki.

Tomaž Stojanović, mag. posl. ved
NEC, Cerknica; SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno spletno izobraževanje »DDV pri transakcijah z nepremičninami«

Na delavnici bomo obravnavali transakcije v zvezi z nepremičninami z vidika DDV-ja.

Cilj seminarja je odpraviti dilemo kdaj pri prodaji nepremičnine plačamo DDV in kdaj davek na promet nepremičnin.

Več v priponki.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Vabilo na brezplačno spletno izobraževanje »Vračilo DDV – ja plačanega v tujini«

Na delavnici se bomo seznanili s postopkom in pogoji vračila DDV-ja plačanega v tujini, nekaterimi oprostitvami in posebnimi ureditvami.

Cilj seminarja spoznati postopek uvaljavljanja DDV-ja plačanega v tujini.

Več v priponki.

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

INTERESNO ZDRUŽEVANJE

Večjega posluha za združevanje obrtnikov ni imela država tudi v prvi polovici 19. stoletja. Deloma so njihove interese zastopale kmetijske družbe. Do vidnejšega napredka pride leta 1837, ko so v Ljubljani ustanovili podružnico graškega Združenja za spodbujanje obrtnega duha in za pospeševanje obrtne dejavnosti. Za to je vsekakor zaslužen takratni ljubljanski župan Janez Nepomuk Hradecky, ki je bil že pred letom 1820 član Kmetijske družbe, pozneje pa tudi član Notranjeavstrijskega društva za obrt in industrijo (Kidrič 2013).

Združenje  si je prizadevalo za koristi obrti, spodbujalo strokovno šolstvo in v Gradcu izdajalo strokovno glasilo. S pomočjo navedenega združenja in trgovinske komisije za Kranjsko so leta 1843 začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, prvi periodični časopis namenjen za pomoč obrtnikom v slovenskem jeziku (Mrak 2013).

V obdobju od 1838 do 1844 so organizirali tri industrijsko-obrtne razstave, z začetkom delovanja trgovinsko-obrtnih zbornic leta 1850 pa je združenje vse bolj izgubljalo na pomenu in sčasoma prenehalo delovati (Jarc 2009: 19).

Vsak posameznik skriva v sebi ustvarjalni potencial, ki se z delom v skupinah poveča (Pompe 2021: 9).

Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter zametki sekcij

Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je bila ustanovljena leta 1850. Vzporedno s tem je vlada ustanovila mrežo zbornic sestavljeno iz voljenih predstavnikov trgovine, obrti, industrije in rudarstva. Njihova naloga je bila spremljanje gospodarskega razvoja, sporočanje vladi želje in mnenja obrtnikov in trgovcev ter dajanje pobud za razvoj gospodarske politike. Zbornice so bile krajevno pristojne za vodenje registra trgovskih in obrtnih podjetij in bile pristojne za podajanje mnenj pred podelitvijo novih obrtnih dovoljenj. V okviru zbornic so delovale sekcije za posamezna področja, kar se je ohranilo do današnjih dni. V prvih desetletjih delovanja so se držale smernic, ki jih je določala državna uprava, kar je negativno vplivalo na razvoj dejavnosti. Po uveljavitvi obrtnega zakona leta 1859 pa so postale aktivnejše. Zbornica v Ljubljani je ponujala obrtnikom celo različne finančne podpore. Največji pomen Zbornice trgovine, obrti in industrije pa vidim v tem, da si je prizadevala za strokovni napredek obrtnikov in njihovo strokovno izobraževanje, saj je bila med glavnimi pobudniki za ustanovitev obrtne šole v Ljubljani, ki se je do leta 1917 razvila v srednjo tehniško šolo (Jarc 2009: 19).

Zadružništvo, oblika socialno-ekonomske samopomoči

Leta 1859 je bil sprejet nov obrtni zakon. Določbe so slonele na liberalnih načelih. Po petdesetletnem presledku je dobila obrt na Slovenskem enotno pravno podlago in enake strokovne organizacije. »Bitka cehovstva proti liberalizmu je bila končana«, je zapisala etnologinja Ljudmila Bras (Bras1988-1990: 210).

Obrtni red, ki je uveljavil obrtno svobodo pa obrtništvu ni bil v prid, saj je obrt lahko odprl vsakdo, tudi če za to ni bil ustrezno izučen. Gospodarski položaj obrtnikov se je poslabševal tudi zaradi pritiska tehnične revolucije, prihoda železnice in uvoženih izdelkov. Obrtniki so iskali rešitev v zadružništvu, kjer se je akumuliral kapital in proizvodnja (Jarc 2009: 19). Prvo znano obrtniško prodajno zadrugo na Slovenskem so ustanovili leta 1826 mizarji v Ljubljani, za ustanovitev prve obrtniško kreditne zadruge, imenovane Obrtno pomožno društvo v Ljubljani oziroma pomožne blagajne za obrtnike in rokodelce, pa je zaslužen ljubljanski rokavičar Janez Nepomuk Horak. Glavni cilji, ki jih je zasledovala obrtno kreditna zadruga so bili: spodbujanje članov k varčevanju ter jim v stiski pomagati s posojili. Zadruga pa je imela tudi socialno noto, saj je podpirala obubožane člane, njihove vdove in sirote in prispevala nekaj denarja za nabavo učil za revne rokodelske otroke. Leta 1873 je bil izdan zadružni zakon, pravna podlaga za obrtno zadružništvo.

Propadanje obrti na Slovenskem se je zaustavilo v zadnji četrtini 19. stoletja. Obrtniki so spremenili način dela, se prilagodili novim razmeram, začeli uporabljati preproste stroje in se vse bolj začeli ukvarjati s storitvami in popravili.

Izhajajoč iz cehovske tradicije so proti koncu 19. stoletja začeli obrtniki ustanavljati prostovoljna društva.

Najpomembnejši dogodki, ki so zaznamovali začetek 19. stoletja so bili: ustanovitev Deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani leta 1903, ustanovitev Zveze obrtnih zadrug za Spodnjo Štajersko v Celju leta 1913, ustanovitev Deželnega zavoda za pospeševanja obrta na Kranjskem leta 1910. Vse navedene ustanove so se zavzemale za ustanavljanje obrtnih šol in organizacijo strokovnih tečajev, s ciljem dviga kvalitete dela. Leta 1919 je slovenska narodna vlada zavod preimenovala v Urad za pospeševanje obrti in delovanje razširila na celotno slovensko ozemlje. Žal je bil zelo neučinkovit, zato je trgovsko-obrtna zbornica z lastnimi sredstvi ustanovila Zavod za pospeševanje obrta v okviru zbornice. Leta 1922 je v Sloveniji delovalo 60 različnih obrtnih zadrug in združenj obrtnikov, ki so se leta 1927 združili v Vrhovni obrtniški svet. Članstvo v obrtniških strokovnih združenjih je bilo obvezno in v zadnjih letih pred vojno je bilo na Slovenskem 25 tisoč obrtnikov združenih v 168 strokovnih obrtniških združenj ter 54 drugih združenj. Živahen obrtniški utrip je preprečila vojna (Jarc 2009: 20-21).

LITERATURA IN VIRI:

Pompe, A. (2021). Inovativno tržno komuniciranje. Ljubljana: GEA College, str. 9.

Jarc, M. (2009). Rokodelstvo in obrt v »starih časih«. Štiri desetletja organizacije obrtnikov in podjetnikov Slovenije. Ljubljana: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, str.19-21.

Bras, L. (1988-1990). Rokodelstvo in obrt. Slovenski etnograf. Letnik 33/34, str. 210. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CT6X0PQ0

Kidrič, F. (2013). Hradecky, Janez Nepomuk (1775-1846). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno s https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi237908/

Mrak, Andrej (2013). Nekoč so na Slovenskem prebirali “Novice” (2. del). MMC RTV SLO. Pridobljeno s https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/nekoc-so-na-slovenskem-prebirali-novice-2-del/312632

Alenka Volk Penko
SPOT Svetovanje PNR

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.