Category: Novice

Podjetja imajo možnost uveljavljanja davčnih olajšav in si s tem zmanjšati dobiček. Država z ukrepom spodbuja podjetja k procesnim spremembam, investiranju, razvoju novih izdelkov, digitalizaciji in družbeno odgovornemu obnašanju.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakon o dohodnini (ZDoh-2) ter Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) omogočajo uveljavljanje naslednjih davčnih olajšav:

• Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj
• Olajšava za investiranje
• Olajšava za zaposlovanje
•  Olajšava za zaposlovanje invalidov
• Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
• Olajšava za PDPZ
• Olajšava za donacije
•  Olajšave za zeleni in digitalni prehod

V nadaljevanju so predstavljene posamezne olajšave.

Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj – 55. člen ZDDPO-2

Podjetje lahko v višini 100% vlaganj uveljavlja olajšavo za raziskave in razvoj, če je vložilo sredstva v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti, nakup raziskovalno-razvojne opreme ali nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe. Pri tem mora slediti priročniku FRASCATI, smernicam za uveljavljanje davčnih olajšav, priporočilom glede nepravilnosti in upoštevati mejenja FURS.

Olajšava je omejena na maksimalno višino davčne osnove in jo je treba dokumentirati v ustreznem  raziskovalno-razvojnem projektu ali posebnem raziskovalno-razvojnem programu. Če podjetje ne izkoristi olajšave v celoti, ima možnost zmanjšanja davčne osnove za neizkoriščeni del v naslednjih petih letih, najprej za najstarejši neizkoriščeni del.

Olajšave za raziskave in razvoj ni mogoče uveljavljati v primerih, ko so aktivnosti financirane iz nepovratnih sredstev proračuna Občin, Republike Slovenije ali Evropske unije, pri čemer pa podjetje lahko uveljavlja razliko od višine subvencije. Olajšave tudi ni mogoče uveljavljati, če je podjetje že uveljavilo olajšavo za investiranje.

Olajšava za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva – a člen ZDDPO-2

Davčna olajšava za investicije omogoča znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v določeno opremo in neopredmetena osnovna sredstva. Vendar pa je treba upoštevati, da ta olajšava ne velja za pohištvo in pisarniško opremo (razen računalniške opreme), motorna vozila, vlaganja v stvarne in druge sorodne pravice na nepremičninah in dobro ime. Uveljavljanje davčne olajšave je mogoče v letu nabave ali v naslednjih petih davčnih obdobjih. Zavezanec pa mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati svojo davčno osnovo, če prej kot v treh letih (oziroma pred dokončnim amortiziranjem, če je to krajše od treh let) proda opremo oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil olajšavo. Olajšave ni mogoče koristiti, če je bil predmet financiran z nepovratnimi sredstvi. Ravno tako se izključuje z olajšavo za R&R.

Olajšava za zaposlovanje – b člen ZDDPO-2

Podjetje lahko za vsakega, ki ga zaposli iz 1. ali 2. točke, uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 45 ali 55 odstotkov obračunane bruto plače (maksimalno v višini davčne osnove), za prvih 24 mesecev zaposlitve. Potrebno je, da podjetje poveča skupno število zaposlenih, da bi uveljavilo olajšavo, pri čemer gledamo 12 mesečno povprečje, ne upoštevajo se zaposleni za določen čas. Za koriščenje olajšave delavec v preteklih 24 mesecih ne sme biti zaposleni pri tem podjetju ali povezani osebi. Zaposlitev za nedoločen čas ni več pogoj, ravno tako prijava zaposlenega na Zavodu za zaposlovanje za vsaj 6 mesecev pred sklenitvijo pogodbe.

1. Mlajših od 29 let in starejših od 55 let oziroma oseb v poklicu, za katerega na trgu primanjkuje delovne sile in v preteklih 24 mesecih niso bili zaposleni pri tem delodajalcu ali njegovi povezani osebi. Zmanjšanje davčne osnove v višini 45% obračunanih bruto plač.

2. Mlajši od 25 let, ki se zaposlujejo prvič. Zmanjšanje davčne osnove v višini 55% obračunane bruto plače v prvih 24 mesecev zaposlitve.

Olajšava se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov.

Olajšava za zavezanca invalida – 56. člen ZDDPO-2

Podjetja lahko uveljavljajo olajšavo za zaposlovanje invalidov. Zmanjšanje davčne osnove se lahko uveljavlja v višini 50 odstotkov plače za vse stopnje invalidnosti, če ima zaposleni status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Za invalide s 100 odstotno telesno okvaro ali gluho osebo se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov plače. Delodajalec, ki zaposluje invalida po ZZRZI nad predpisano kvoto in njegova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70% plače. Olajšava se izključuje z olajšavo za novozaposlene.

Samostojni podjetnik posameznik z invalidnostjo pod 100%, lahko prejme olajšavo v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS, ali pa 60% olajšave, če je invalid s 100% telesno okvaro ali gluha oseba, za obdobje 12 mesecev.

Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju – 57. člen ZDDPO-2

Podjetja lahko prihranijo davke, če vključijo vajence, dijake ali študente v usposabljanje prek učne pogodbe za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. Olajšava je določena glede na plačilo oz. nagrado, vendar maksimalno do 80 odstotkov povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za vsak mesec usposabljanja, ker je novost, saj je do sedaj veljalo 20 odstotkov, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Pri tem je potrebno izločiti stroške za prehrano, prevoz oz. druga povračila.

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje – 58. člen ZDDPO-2

Delodajalec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za leto, v katerem je plačal premije delojemalcem, do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca (zavarovanca), vendar največ do 2.903,66 EUR. To velja tudi za s.p.  Pri tem mora biti pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi ter ima izvajalec pokojninskega načrta sedež v Sloveniji ali v državi članici EU. Pri tem je potrebno vedeti, da premija ni davčno priznan odhodek, je pa olajšava.

Olajšava za donacije – 59. člen ZDDPO-2

Podjetje lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 1 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

Dodatno, do zneska, ki ustreza 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene, športne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu. Tu je dovoljen prenos na naslednja tri davčna obdobja.

Dodatno do zneska, ki ustreza 3,8 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja šport in je objavljen na spletni strani Direktorata za šport.

Pri tem je potrebno vedeti, da donacija ni davčno priznan odhodek, je pa olajšava. Potrebno je jasno razlikovanje med sponzorstvom in donacijo.

Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod – 55.c člen ZDDPO-2

Nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (»ZDDPO-2«), vključuje novo davčno olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Namen olajšave je spremeniti obstoječi model poslovanja, povečati napredek, izboljšave in trajnostni razvoj.

Olajšavo je moč dobiti za vlaganje v računalništvo v oblaku, velepodatke in umetno inteligenco, okoljsko prijazne tehnologije in razogljičenje energetskega sektorja, javni in zasebni prevoz, energetsko učinkovitost stavb in druge standarde za podnebno nevtralnost. Podrobnosti o vrstah vlaganj, ki se štejejo kot vlaganja v digitalni in zeleni prehod ter načinu uveljavljanja davčne olajšave, določa Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.

Olajšava znaša 40 % vlaganja in jo ni moč prenašati v naslednje obdobje. Ta se izključuje z olajšavami za R&R ter olajšavo za investiranje, ravno tako ni mogoče uveljavljati olajšavo, če so bila vlaganja financirana iz nepovratnih sredstev proračuna Občin, Republike Slovenije ali Evropske unije.

Olajšava za zaposlovanje in za investiranje v določenih regijah.

Za določene regije in območja v Sloveniji veljajo posebne spodbude in olajšave za zmanjševanje razvojni razlik in regijsko razvojno spodbujanje.

Pomembno je tudi vedeti, da v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (novela ZDDPO-2R) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2V), ki se uporablja od 1. januarja 2020 se zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub in davčnih olajšav prizna največ v višini 63% davčne osnove.

Nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (»ZDDPO-2«), vključuje novo davčno olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Namen olajšave je spremeniti obstoječi model poslovanja, povečati napredek, izboljšave in trajnostni razvoj.

Davčne olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod so namenjene podpori in spodbujanju vlaganja v inovativne tehnologije in procese, ki bodo prispevali k bolj trajnostnemu okolju. Cilj teh davčnih olajšav je spodbuditi vlagatelje, da vložijo v trajnostne tehnologije in procese, da bi pospešili inovacije in spodbudili rast.

Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod določa postopek za uveljavljanje davčnih olajšav za podjetja, ki vlagajo v digitalne in zelene tehnologije, ki prispevajo k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Pravilnik določa, kako se bo uveljavljala davčna olajšava, vključno z določitvijo vrst naložb, ki bodo upravičene do olajšave, in višine olajšave, ki jo bodo lahko upravičenci prejeli, ter postopka za uveljavljanje olajšave. Pravilnik tudi določa zahteve za podjetja, da bi lahko uveljavila davčno olajšavo.

Olajšavo je moč dobiti za

·         vlaganja v računalništvo v oblaku (Vlaganje v vzpostavitev in nadgradnjo računalniškega oblaka, Vlaganje v vzpostavitev ali nadgradnjo uporabe storitev računalniškega oblaka)

·         vlaganja v velepodatke in umetno inteligenco (vlaganje v nakup programske opreme, vlaganje v razvoj programske opreme)

·         vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije in razogljičenje energijskega sektorja (vlaganja v vire energije, shranjevalnike, nuklearno fuzijo,distribucijska omrežja), 

·         vlaganja v javni in zasebni prevoz (brezemisijska motorna vozila kategorije M ali N za prevoz blaga in potnikov, brezemisijska vozila kategorije L, če se jih uporablja za dostavo blaga ali storitev, izgradnjo polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, to je polnilne oziroma oskrbovalne postaje za električno energijo, vodik, biogoriva; infrastrukturo sistema javne izposoje koles in e-koles, e-skirojev in javno souporabo avtomobilov; nakup opreme, ki omogoča digitalizacijo voznih parkov podjetij in vzpostavitev integracij z zalednimi sistemi; razvoj programske opreme, ki omogoča nove mobilnostne rešitve za mikromobilnost, souporabo vozil in skupinske prevoze)

·         vlaganja v energetsko učinkovitost stavb (vlaganja v različne gradbene materiale z določenimi energetskimi značilnostmi),

·         vlaganja v druge standarde za podnebno nevtralnost (vlaganja v izgradnjo oziroma tehnološko posodobitev namakalnih sistemov ter vlaganja v nakup namakalne opreme; sisteme zaščite proti toči oziroma zmrzali; nakup kmetijske mehanizacije oziroma opreme za upravljanje po pravilniku).

Podrobnosti o vrstah vlaganj, ki se štejejo kot vlaganja v digitalni in zeleni prehod ter načinu uveljavljanja davčne olajšave, določa Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.

Olajšava znaša 40 % vlaganja in jo ni moč prenašati v naslednje obdobje. Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavama za vlaganja v raziskave in razvoj in z olajšavo za investiranje. Olajšave se ne more uveljavljati za vlaganja v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne morejo zniževati davčne osnove na račun davčnih olajšav.

Finančna uprava RS je na voljo za presojo ali so posamezna podjetja upravičena do uveljavljanja olajšave za posamezna vlaganja pripravili so tudi podrobnejši opis z naslovom: Olajšava za digitalni in zeleni prehod, ki je objavljen na spletnih straneh FURS. Dokument tudi vsebuje tudi vprašanja in odgovore o konkretnih primerih podjetij.

Podajamo nekatere ključne povzetke odgovorov, ki lahko vodijo v razmislek investicij v podjetju:

·         Zakonska določba oziroma na njeni podlagi izdan Pravilnik ne vežeta oziroma pogojujeta koriščenje olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod z lastništvom poslovnih prostorov. Oziroma ne glede na lastništvo poslovnih prostorov, bo olajšavo za vlaganje v digitalni in zeleni prehod uveljavljal zavezanec, ki bo investiral v sredstva, ki se kvalificirajo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.

·         Migracija podatkov v oblak sodi v olajšavo, saj je potrebna za začetek uporabe storitev oblaka, najem oblaka pa v olajšavo ne sodi.

·         Nadgradnja storitev računalniškega oblaka bi se lahko štela za olajšavo, saj predstavlja nabor sprememb, s katerimi se posodobi, popravi ali izboljša programska oprema oblačne storitve zaradi zahteve zavezanca, in katere namen je tudi doseganje večje ekonomičnosti produktivnosti ter učinkovitosti poslovanja zavezanca. Za navedene spremembe bi lahko šteli posebne programske funkcije, prilagojene uporabniku oziroma njegovemu poslovanju/poslovnemu modelu (v smislu dodajanja/odstranjevanja funkcij).

·         Štejejo stroški začetne vzpostavitve ali nadgradnje uporabe storitev računalništva v oblaku, potrebni za začetek uporabe storitve ali njene nadgradnje, vključno s stroški izobraževanj zaposlenih. Tudi stroški, ki so potrebni za vzpostavitev delovanja storitev računalništva v oblaku. Skladno s tem menimo, da se med stroški lahko upoštevajo tudi stroški zunanjega strokovnjaka, povezani z vzpostavitvijo storitev računalniškega oblaka.

·         Vlaganje v klimatske naprave se lahko štejejo za kvalificirano vlaganje za namene olajšave v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, pod pogojem, da imajo klimatske naprave energijsko nalepko (tehnična specifikacija), iz katere je razvidno, da je navedena klimatska naprava uvrščena v A ali B energijski razred. olajšavo za digitalni in zeleni prehod lahko uveljavlja le za vlaganja, ki so v skladu z Uredbo 2017/1369/EU (torej le v opremo/sistem za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, ki se uvrščajo v dva najvišja razreda energetske učinkovitosti v skladu s predmetno uredbo).

·         Skladno z drugim odstavkom 4. člena pravilnika se za kvalificirana vlaganja v okoljsko prijazno tehnologijo štejejo tudi vlaganja v opremo za proizvajanje električne energije s sončno fotovoltaiko (PV tehnologija oziroma sončni paneli).

·         V znesek, ki predstavlja vlaganja v distribucijska omrežja, se štejejo stroški nakupa opreme za prenos energije, opreme za nadzor, polnilnih oziroma napajalnih postaj ter druge podporne opreme ali stroški storitev, potrebnih za delovanje omrežja.

·         Kot kvalificirana vlaganja za energetsko učinkovitost stavb med drugimi vlaganji, šteje tudi vlaganja v okna z U-vrednostjo, ki je nižja ali enaka 1,0 W/m2 K ter vlaganja v vrata z U-vrednostjo, nižjo ali enako 1,2 W/m2 K.

·         Za brezemisijska goriva lahko šteje električno energijo in vodik. Odvisno od razvoja tehnologij oziroma napredka pa se bo upošteval tudi kakšen drug pogon oziroma gorivo, ki bo nadomestil obstoječe pogone oziroma motorje z notranjim izgorevanjem.

Še pred iztekom leta je stopila v veljavo novela Zakona o dohodnini, ki prinaša višje obdavčitve.

Več gospodarskih, delodajalskih, poslovnih in kmetijskih združenj, je pozvalo poslanske skupine za vložitev pobude za presojo ustavnosti zakona o dohodnini, ki ga je pripravila vlada. Po spletu je zaokrožila peticija za nižje davke. Pobudniki peticije menijo, da višanje davkov ne prinaša nič dobrega.

Kaj se z novelo zakona spreminja na področju normirancev ?

Od leta 2023 se znižujejo priznani normirani dohodki rednim s.p. (ob pogoju: zaposlena ali samozaposlena vsaj ena oseba 9 mesecev neprekinjeno) iz 80 % na 40 %, za promet nad 50.000 EUR.

To pomeni, da bodo več davka glede na predhodno ureditev plačevali tisti, katerih prihodki iz dejavnosti presegajo 50.000,00 EUR. Pomeni tudi, da je promet do 50.000 obdavčen s 4%, med 50.000 in 100.000 EUR z 12%; nad 100.000,00 EUR pa je promet obdavčen z 20%.

Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni delovni, to je oseba v delovnem razmerju, ali zavarovalni čas, npr. nosilec dejavnosti, ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi večina t.i. popoldanskih s.p., pa bodo davek izračunali po lestvici:

Višjo obdavčitev torej novela prinaša tudi za popoldanske s.p., saj se jim bodo priznavali normirani odhodki v višini 80% samo do višine 12.500 prihodka, nad tem zneskom pa bodo priznani odhodki samo do višine 40%. Kar pomeni, da je promet do 12.500 obdavčen po preračunani stopnji 4%, med ¸12.500 in 50.000 obdavčen po preračunani stopnji 12%, promet nad 50.000,00 pa z 20%.

Pred spremembo zakona se je štelo, da je s.p. redni z vidika normiranstva , če je bil zavarovan iz naslova s.p. ali imel zaposleno osebo neprekinjeno 5 mesecev, po novem torej 9 mesecev! Povečanje dobe redne zaposlitve ali zavarovanja iz naslova s.p. seveda odpira vprašanje glede višine obdavčitve rednih s.p., ki s svojo dejavnostjo začnejo po 1.4. v letu, in tako niso vključeni v zavarovanje zahtevanih 9 mesecev. Po določilih spremenjenega zakona se tretirajo z vidika obdavčitve kot »popoldanci« in so obdavčeni po lestvici, ki velja za »popoldance«.

Spremenjen način obdavčitve je okrnil tudi pravice podjetnikom iz naslova starševskega varstva, saj so po starem zakonu lahko uveljavljali pravico do starševskega varstva daljši čas v letu, 7 mesecev, zdaj max.3, v nasprotnem primeru štejejo za »popoldance«. Podjetniki, ki uveljavljajo pravico iz starševskega varstva si morajo torej preračunati doprinos koriščenja plačila polovičnih prispevkov in višine davka, ki ga morajo glede na pričakovani promet in »popoldansko« obdavčitev plačati. In v nadaljevanju še učinek zakona na višino davka pavšalistov.

PRIMER: REDNI S.P.

PROMET 2022 – REDNI S.P – 100.000 DAVEK 4.000,00 EUR

PROMET 2023 – REDNI S.P – 100.000 DAVEK 8.000,00 EUR ( po spremembi) 100% več.

PRIMER : POPOLDANSKI S.P.

PROMET 2022 – POPOLDANSKI S.P – 50.000 DAVEK 2.000,00 EUR

PROMET 2023 – POPOLDANSKI S.P – 50.000 DAVEK 5.000,00 EUR ( po spremembi) 150% več.

VABILO

na delavnico

Osnove ob vstopu v podjetništvo

Kdaj: 9. 1. 2023 ob 10:30 – 12:30

Kje: VS Postojna, Ljubljanska 2, 6230 Postojna

Predavatelj: Tomaž Stojanović, SPOT Svetovanje PNR; NEC, Cerknica

Vsebina: V novo leto bomo vstopili novimi spoznanji na področju podjetništva in administrativnega vidika poslovanja ter pogledali novosti, jih pričakujemo v l. 2023. Pogledali si bomo iz praktičnega vidika, kaj pomeni biti podjetnik,  motive za podjetništvo, kaj je funkcija lastnika, direktorja in zaposlenega. Kako v praksi izberemo obliko podjetja in kaj so razlogi za to. Sledile bodo osnove davkov in s tem povezane obveznosti ter praktični primeri v povezavi z obračuni. Na koncu bomo pogledali postopek ustanovitve s.p. in enostavne oblike d.o.o. ter kašni pogoji v ozadju obstajajo.

Prijave na

tomaz@nec-cerknica.si

Veselimo se srečanja z vami!