Posts of: SPOT

V Uradnem listu št. 87 z dne 24.6.2022 je bila objavljena Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: uredba), ki prinaša spremenjen 3. in 5. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21 in 114/21) in se uporablja od 1.7.2022 dalje.

Spremenjen 3. člen uredbe, ki po novem glasi: «Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,21 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča«, zvišuje višino nadomestila stroškov prevoza na delo in iz dela iz dosedanjih 0,18 EUR/km na 0,21 EUR/km.

Spremenjeni 5. člen uredbe, ki po novem glasi: »V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 eura za vsak prevožen kilometer«, zvišuje višino nadomestila za stroške prevoza na službeni poti z lastnim vozilom iz dosedanjih 0,37 EUR/km na 0,43 EUR/km.

Na podlagi 130. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013; v nadaljevanju: ZDR-1) je dolžan delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. ZDR-1, iz katerega izhaja delavčeva pravica do povračila citiranih stroškov pa ne določa višine navedenih stroškov, temveč v nadaljevanju napotuje na uporabo kolektivnih pogodb in internih aktov: »Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.«

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali je delavec glede na spremenjeno uredbo upravičen do višjih povračil? Delavec je upravičen do povračil stroškov na način in v višini, kot jih določajo kolektivne pogodbe, interni akti, itd. , uredba pa določa le zgornje zneske, do katerih je pravica neobdavčena, kar pomeni, da uredba ne prinaša avtomatizma oziroma sprememba vpliva le na tiste, ki imajo v kolektivni pogodbi ali internih aktih zapisano, da se povračilo zneska prevoza na delo obračunava v najvišjem možnem znesku, ki ga določa davčna uredba. V navedenem primeru ostaja še naprej v veljavi določilo, da se skupni strošek prevoza na delo v višini 140 EUR mesečno ne všteva v davčno osnovo, pod pogojem, da je bil delavec na delovnem mestu prisoten vsaj en dan v mesecu. V primeru, če stroški prevoza presegajo višino 140 EUR po dejanskem obračunu (število dni prisotnosti na delu) in bi pri obračunu upoštevali nadomestilo v višini 0,21 EUR za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, se tako izračunano nadomestilo ne všteva v davčno osnovo (je neobdavčeno).

Pri izračunu je potrebno poleg števila dni prisotnosti na delu in polnih kilometrov, upoštevati še najkrajšo cestno povezavo po lokalnih ali magistralnih cestah. V primeru, če se delavec vozi na delo iz dveh ali več prebivališč, se za običajno prebivališče šteje prebivališče iz katerega se vozi na delo vsaj štirikrat tedensko in se višina nadomestila ne šteje v davčno osnovo, čeprav slednje ni najbližje mestu opravljanja dela. V primeru, ko ima delavec več delodajalcev, pa je potrebno ugotoviti kraj, iz katerega delavec dejansko prihaja na delo.

Delavec, ki ima pravico do uporabe službenega vozila v zasebne namene in mu delodajalec zagotavlja tudi gorivo, je po delovnopravni zakonodaji upravičen do nadomestila stroškov prevoza na delo in iz dela, vendar se povračilo všteva v davčno osnovo.

Kdaj: v sredo, 25. maja 2022 s pričetkom ob 10.00 uri

Cilj seminarja: vpliv zakonodaje z vidika DDV in DDPO pri nakupu vozila

Program
1. Nakup vozila in odbitek vstopnega DDV
2. Uporaba službenega vozila tudi za privatne namene z DDV vidika
3. Obračun bonitete za službeno vozilo
4. Kdaj je potrebno voditi evidence o prevoženih kilometrih
5. Davčna obravnava stroškov povezanih z vozili
6. Potni nalogi in povračila stroškov prevoza na službeni poti
7. Obdavčitev prodaje vozila z vidika DDV in vpliv na izkaze

Način dela:
Spletni seminar traja od 10.00 do 12.00 ure. Prijave zbiramo do ponedeljka, 23.05.2022.

Prijavo oddajte na povezavi
https://forms.gle/Z4B3dZ1VJ9yN2b6Z6

Prijavljeni boste na dan pred dogodkom prejeli povezavo in gradivo na e-naslov, ki ga boste navedli ob prijavi.

Državni zbor RS je dne 11.3.2022 sprejem Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 39/2022. Veljati je začel naslednji dan po objavi. Uporablja se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022 dalje.

Novela zakona prinaša oprostitev plačila dohodnine od družinske pokojnine in izplačil iz šolskega sklada ter ugodnosti pri določanju bonitet pri dohodkih iz zaposlitve; spremembo davčne obravnave odpravnine ter plačila za poslovno uspešnost; izvzem oproščenih prispevkov za socialno varnost iz davčno priznanih prihodkov in odhodkov; spremembo olajšave za zaposlovanje in uvaja novo olajšavo za zaposlovanje mladih, ki se zaposlujejo prvič; zvišuje se olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju; dobili pa smo tudi novo olajšavo za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod.

Nadalje se zvišuje olajšava za donacije iz dosedanjih 0,3% na 1% obdavčenih prihodkov, novela pa določa tudi novo, dodatno, posebno olajšavo za podporo vrhunskemu športu v višini 3,8% obdavčljivih prihodkov davčnega zavezanca. Za slednjo velja posebnost, da pripoznanje ni vezano na nepridobitnost prejemnika.

Bistvene novosti na področju razbremenitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala so, da se odstotek priznanih normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem znižuje iz dosedanjih 15% na 10% dohodka, hkrati pa se znižuje stopnja obdavčitve iz 27,5% na 15%. Spremenjen prvi odstavek 96. člena ZDoh-2 skrajšuje obdobje za obdavčitev dobička iz kapitala iz dosedanjih 20 na 15 let. Hkrati se znižujejo stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala..) iz 27,5% na 25% in nato še vsakih pet let. Tako po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala znaša stopnja obdavčitve 20% in po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala 15%.

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem in dohodki iz kapitala so bili doslej obdavčeni cedularno, po novem pa se lahko zavezanci odločijo, da se jim tako pridobljeni dohodki vštevajo v letno davčno osnovo, o čemer obvestijo davčni organ v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Cedularna in sintetična obdavčitev se v takšnem primeru med seboj izključujeta, zato se zavezanec ne more odločiti, da bi bili le nekateri njegovi dohodki iz kapitala oziroma iz oddajanja premoženja v najem, ki jih je dosegel, obdavčeni sintetično, drugi pa ostanejo cedularno (velja samo v primeru ugovora!).

Razbremenitev dohodkov iz delovnega razmerja prinaša v prehodnem tri letnem obdobju postopen dvig splošne olajšave s 3.500,00 EUR na 7.500,00 EUR letno. V letu 2022 znaša splošna olajšava 4.500,00 EUR in velja od 1. januarja dalje. Preveč obračunana dohodnina bo poračunana pri informativnem izračunu.

Na novo se uvaja olajšava za rezidente po dopolnjenem 70. letu starosti v višini 1.500 EUR in olajšava za rezidente, prav tako v višini 1.500 EUR, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let in jih upravni organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi v evidenci.

S spremembo 122. člena ZDoh-2 se stopnja dohodnine v najvišjem razredu znižuje iz 50% na 45%. V skladu s prehodnimi določbami ZDoh-2Z se že za leto 2022 uskladijo davčne osnove s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Pravilnik o določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave in lestvice za odmero dohodnine za leto 2022 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 41/22.

Po novem je vrednost bonitete, v kolikor delodajalec zagotovi delavcu osebno motorno vozilo na električni pogon za zasebne namene, nič. Vsi stroški v zvezi z zagotavljanjem bonitete so davčno priznan strošek.

Poleg spremenjenih in dodatnih olajšav, ki povečujejo razbremenitev dohodka iz dejavnosti, prinaša novela zakona tudi izvzem obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za zavezanca v skladu s posebnimi predpisi plačuje R Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, saj se ne štejejo za prihodek in se ne pripoznajo kot odhodek. Sprememba se uporablja že za leto 2021.

VABIMO VAS na

ZOOM delavnico

CELOVITA OBRAVNAVA VOZIL

sreda, 25.5.2022 ob 10.00 uri