Category: Novice

Tudi italijanska vlada je zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) sprejela številne ukrepe. Z odlokom št. 145 z dne 03.04.2020 sta ministrstvo za zdravje in promet uvedla nove pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tuja prevozniška podjetja in vozniki, ki vozijo v Italiji.

Glavne obveznosti so:

1. Tuje prevozniško podjetje, ki vstopa na italijansko ozemlje, je dolžno predhodno najaviti vstop na italijansko ozemlje in sicer po e-pošti na krajevno pristojno zdravstveno ustanovo, po kraju, kjer vstopa vozilo na italijansko ozemlje. Takšno prijavo mora imeti s seboj voznik in jo na zahtevo uradnega organa (policije) pokazati.

Prijava naj vsebuje naziv in naslov prevozniškega podjetja, podatke o vozniku: ime, priimek, kraj in datum rojstva, telefonsko številko ter ostale podatke pomembne za nadzorni organ: državo iz katere prihaja, datum vstopa v Italijo, ime mejnega prehoda, kjer bo prestopil mejo, kraj v katerega je namenjen in datum izhoda iz Italije. V primeru, če ne prespi v tovornjaku, je potrebno navesti še kraj, kjer bo prespal.

2. Časovni okvir:

–        Šofer se lahko zadržuje v Italiji največ 72 ur, v primeru tehtnih razlogov se slednje lahko podaljša še za 48 ur. V primeru tranzita pa največ 24 ur, kar se zaradi tehtnih razlogov lahko podaljša še za največ 12 ur.  Če policija ugotovi, ga je bil rok prekoračen, mora voznik za 14 dni v obvezno karanteno.

3. Šofer mora imeti pri sebi izjavo v kateri posreduje svoje podatke, podatke o prevozu, ki ga opravlja ter »print« sporočila, da je bil o vstopu na italijansko ozemlje obveščen krajevno pristojen uradni organ.

Nemčija predstavlja za Slovenijo glavno trgovinsko partnerico, kamor Slovenija izvozi skoraj 20% njenega celotnega izvoza.

Nemčija je z 10. aprilom 2020 uvedla obvezno 14-dnevno karanteno.

Ali grem lahko v Nemčijo s svojimi delavci?

Izjema velja za dnevne migrante ali osebe, ki se le nekaj dni mudijo v Nemčiji zaradi nujnih in neodložljivih poklicnih razlogov ter ne kažejo bolezenskih znakov (službena pot, promet, serviserji). Pravila za vstop v posamično nemško deželo se tedensko spreminjajo, kar objavljajo na svojih spletnih straneh, zato se je potrebno predhodno vedno pozanimati, če napisana pravila še veljajo.

Nujnost in neodložljivost, ki izključujeta karanteno, bo dokazoval vaš naročnik, zato si je potrebno v primeru potovanja predhodno pridobiti povabilo oz. poziv naročnika, ki ga boste dali na vpogled uradni osebi ob prehodu meje. Uradna oseba pa bo po svoji presoji odločala v vsakem posamičnem primeru (torej vabilo naj bo čim bolj jasno, nedvoumno in natančno, kajti servis je lahko neodložljiva storitev, montaža pa velikokrat ni!). S strani AHK Slovensko-nemške gospodarske zbornice še prijazno opozarjajo, da »morate peljati čez Avstrijo s polnim rezervoarjem goriva in se ne smete ustavljati!«

Zahteve po obrazcu A1 so v Nemčiji strožje kot pri nas in v bodoče bodo še strožje ter se bodo zelo preverjale (celo za službeno potovanje). Zahteva izhaja iz dejstva, da ko delavec preseže pri delu 183 dni v zaporednem obdobju 12 mesecev, je potrebno obračunati in plačati nemško dohodnino za nazaj.  Delavec za obračun potrebuje nemško davčno številko, ki jo pridobi ob prijavi na nemški občini. Obračun je precej zakompliciran, zato boste v takšnem primeru potrebovali tamkajšnjega davčnega svetovalca. Cene takšnih storitev so bistveno, bistveno, višje kot pri nas, še vedno pa boste plačali manj, kot če vam bo dohodnino obračunal nemški davčni organ, kajti v tem primeru je delavec avtomatsko uvrščen v 6. davčni razred!

In še podatek o minimalni plači. Minimalne urne postavke so določene s kolektivnimi pogodbami (podatki za april 2020: gradbeništvo-15,40 EUR Zahod (12,55 EUR za pomočnike); elektro -11,90 EUR). Za panoge, ki nimajo sklenjenih kolektivnih pogodb velja od 1.1.2020 enotna urna bruto postavka 9,35 EUR.

Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti lahko pridobi tisti, ki je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih oziroma najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih, ob pogoju, da je mlajši od 30 let. V obeh primerih je potrebno izpolnjevati pogoj, da so bili v celoti plačani prispevki za primer brezposelnosti.

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo lahko pridobi brezposelna oseba, ki ji delovno razmerje ni prenehalo po lastni volji ali krivdi, torej ni prišlo do prenehanja delovnega razmerja na podlagi pisnega sporazuma ali zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec ( razen izjeme po ZDR-1, ko delavec kljub redni odpovedi ohrani enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov), v primeru, ko gre za odpoved pogodbe delavcu iz krivdnega razloga, pa tudi v primeru, če delodajalec odpove delavcu pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, v primeru, če je delavcu predhodno ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo za nedoločen čas, delavec pa je to odklonil. Delavec tudi ni upravičen do denarnega nadomestila v primeru izredne odpovedi, v primeru, če odkloni prehod na delodajalca prevzemnika v primeru statusnega preoblikovanja, v primeru delodajalčeve redne odpovedi, ki je sicer v nasprotju z določbami ZDR-1, ki urejajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. V primeru, če starejšemu delavcu (kot ga opredeljuje ZDR-1) ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Enako velja za delavca, ki v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod za zaposlovanje pri drugem delodajalcu in zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.

Kljub navedenemu lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavi zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.

Tudi zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca bistveno poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do denarnega nadomestila. Pri tem je potrebno zasledovati objektivne razloge.

Eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, je prav tako upravičen do denarnega nadomestila, ko mu ta pravica preneha.

Zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, pa ne morejo uveljavljati pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov kot je npr. bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega partnerja, na katerega je bil pretežno vezan, izguba poslovnega prostora ipd.

Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec na podlagi potrdila o plačanih prispevkih, osebe, ki so bile v delovnem razmerju pa na podlagi delodajalčevega potrdila.

Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno zavarovanje, če se prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje in vloži vlogo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. Če vložite vlogo po navedenem roku, se vam skupna dolžina prejemanja nadomestila skrajša za koledarske dneve od 31. dneva po prenehanju zavarovanja do dneva vložitve zahteve.

Te dni prejemamo veliko klicev, kako se prijaviti na Zavod RS za zaposlovanje v času ukrepov, ki nam jih narekuje pandemija.

V času okužbe ni osebnega posredovanja informacij, niti osebnega sprejemanja vlog na vložišču. Komuniciranje poteka po telefonu, elektronski pošti, navadni pošti in spletnih straneh. Za dodatne informacije in vprašanja so na voljo krizne telefonske številke na območnih službah. Na voljo so v času uradnih ur in sicer v ponedeljek in torek od 8.00-12.00 in od 13.00 -15.00 ure, v sredo 8.00-12.00 in 13.00-17.00 ter v petek od 8.00-13.00 ure.

Več informacij o tem najdete na spletni strani https://www.ess.gov.si/o_zrsz/naslovi_in_uradne_ure

S strani Urada za delo so nam povedali, da se obrazci v papirni obliki nahajajo v preddverju zavoda. Te obrazce lahko fizično oddate v nabiralnik, ki se nahaja v prostorih zavoda. Ker pa ne boste osebno v kontaktu s svetovalcem, priložite obrazcu fotokopijo osebne izkaznice (fotokopirati obe strani), tako, da se vidi vaš lastnoročni podpis. Če boste imeli težave z izpolnjevanjem obrazca, boste poklicali po telefonu. V nobenem primeru pa ne pozabite napisati še vaše telefonske številke, da vas bo lahko svetovalec v primeru dodatnih vprašanj, odprave nepravilnosti itd, kontaktiral po telefonu.

Dejavnost vzdrževanje in popravilo vozil SKD 45.200 se tudi v obdobju prepovedi med pravnimi osebami izvaja v nespremenjenem obsegu, saj je prav od te branže še kako odvisen transport, ki ne sme obstati.

Seveda pa je potrebno dejavnost izvajati v skladu z navodili in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter druge ukrepe in odloke za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji posega le na področje ponujanja in opravljanja storitev končnim potrošnikom, med katere se po pojasnilu ministrstva za gospodarstvo uvrščajo avtokaroseristi (avtokleparji, avtoličarji), vulkanizerji, hitri servisi in vse vrste avtopralnic, vključno z samopostrežnimi.

Izjemoma odlok opredeljuje dejavnosti, ki imajo vpliv na varnost in zdravje ljudi, kajti javni promet ni dovoljen in ljudje so prisiljeni uporabljati osebna vozila za dostop do službe, trgovine, lekarne…. Zato se po tolmačenju resornega ministrstva dovoljuje opravljati za končne potrošnike nujne storitve avtoservisiranja, storitve avtovleke in pomoči na cesti in sicer na način, da vozilo vozi po cesti tako, da ne ogroža prometne varnosti. Seveda je potrebno tudi pri teh opravilih upoštevati vsa navodila in priporočila, ki jih objavlja NIJZ https://www.nijz.si

Na izredne, nepredvidene dogodke se ljudje odzivamo primerno našemu značaju in morali, zato ne gre za naključje, da se v času krize marsikateri delodajalec srečuje z ultimativnimi zahtevami po zvišanju plače. Za mnenje o tem smo vprašali mag. Nino Scortegagna Kavčnik, vodjo službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve in vodjo svetovalnega in izobraževalnega centra Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je odgovorila sledeče:

»Plača je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da ker je zapisana v pogodbi o zaposlitvi, se ob podpisu pogodbe z njo strinjata delavec in delodajalec. Seveda delavec lahko izsiljuje za višjo plačo, tega mu nihče ne more preprečiti. Ali mu jo bo delodajalec zvišal ali ne, je pa odločitev delodajalca. Zaenkrat ni v nobenem interventnem zakonu, v ZDR-1 pa sploh ne, zapisano, da bi delavcem v zasebnem sektorju v primeru dela v teh izrednih situacijah pripadal kakšen dodatek. 

V primeru, da delavec samovoljno odide domov v tujino, pri čemer ve in se zaveda, da bo moral ostati v samoizolaciji ali v karanteni, ima delodajalec več opcij. Vse pa gredo v dveh smereh. Ali da delodajalec delavca ohrani v delovnem razmerju (ker ga bo kasneje vseeno rabil), ga pa vendarle kaznuje za to početje ali pa da deluje v smeri odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanja delovnega razmerja.

 a. Delodajalec lahko delavcu odredi čakanje na delo, vendar mu mora po 138. členu ZDR-1 izplačati nadomestilo plače v višini 80 %. Interventni zakon bo delodajalcu ob izpolnjevanju pogojev povrnil 40 %. Opozarjam pa na vse omejitve, ki jih zakon prinaša glede morebitnega kasnejšega odpuščanja in poslovnih razlogov. 

b. Delodajalec lahko delavcu odredi čakanje na delo zaradi višje sile po 137/6 ZDR-1, pri čemer delavcu pripada 50 % nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Ta opcija je celo bolj primerna, ker če je delavec ostal v tujini na domu, ne gre za poslovni razlog na strani delodajalca. To pride v poštev takrat, kadar je delodajalec delavcu vseeno pripravljen plačati neko nadomestilo plače.

 c. Delavčev izostanek pa lahko delodajalec šteje kot neopravičeno odsotnosti, po kateri delavcu ne pripada plača, ampak mora pa delodajalec plačati prispevke. Ta opcija pride v poštev v primeru, ko je delodajalec delavca izrecno seznanil z gotovim dejstvom karantene in mu svetuje oz. prepove, da ne hodi čez mejo. Delavec pa je ta manever naredil zavestno, da mu ne bi bilo potrebno delati.

 V tem primeru lahko delodajalec delavcu izda tudi pisno opozorilo pred krivdno odpovedjo po 85/1 ZDR-1. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila.

 V tem primeru ne pride do prenehanja delovnega razmerja, ampak delavec dobi le opozorilo. V kolikor bi še kdaj kaj kršil, pa lahko dobi odpoved iz krivdnih razlogov

d. Delodajalec lahko delavcu enostransko odredi koriščenje lanskega dopusta (če ga še ima) in sorazmerni del (3/12) letošnjega, če se z delavcem ni mogoče sporazumno dogovoriti o koriščenju. Pri tem gre delavcu 100 % nadomestilo plače.

Če pa delavec nima dovolj dopusta, pa za manjkajoče dni lahko delodajalec uporabi prejšnjo opcijo (neopravičena odsotnost).«

V mesecu, ko se običajno začne gradbena sezona, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo, kar na potek graditve vpliva iz več razlogov, zagotovo pa je to višja sila, kar pomeni, da izvajalec gradbenih del ne odgovarja za morebitne zaplete in zamude pri gradnji, ki so posledica trenutne situacije. Seveda pa je to le splošno načelo in bo potrebno v primeru spora vsak primer presojati posebej (torej, če je do zamud ali…prišlo ravno iz tega vzroka).

Osnovno pravilo pa je, da mora izvajalec izvesti pogodbena dela v pogodbeno dogovorjenem roku. Skladno z določilom 240. člena Zakona o obligacijskih razmerjih je izvajalec prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ni mogel izogniti. V takšnem primeru lahko izvajalec zahteva podaljšanje pogodbenega roka. V dani situaciji je zelo otežena dobava materialov tako od domačih proizvajalcev kot tudi iz drugih držav, prav tako prihaja do pomanjkanje delovne sile. Veliko delavcev prihaja tudi iz območij bivših republik Jugoslavije. Težave se pojavljajo s prehodom meje, obvezno karanteno (BiH), v ponedeljek 23.3.2020 je sprejela Republika Hrvaška Odluku o zabrani napuštanja mjesta prebivališta i stalnog boravka u Republici Hrvatskoj in v primeru potovanja izjem, ki so taksativno naštete v drugi točki citiranega odloka, je potrebna posebna »propusnica«.

Iz navodil, ki jih je pripravila strokovna služba Sekcije gradbincev, sekcije kleparjev krovcev in sekcije instalaterjev-energetikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija izhaja, da v takšnih primerih naročniki ne bodo upravičeni do pogodbenih kazni in zaradi razlogov višje sile ne morejo odstopiti od pogodbe, kajti, če naročnik v takšnih primerih odstopi od pogodbe, ni upravičen do povračila stroškov. Celo nasprotno. Če naročnik odstopi od pogodbe brez upravičenih razlogov, je dolžan izvajalcu plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Glede na to so izvajalci dolžni nemudoma obvestiti svoje naročnike o nastanku posameznih nepredvidenih okoliščin, ki vplivajo na gradnjo in pogodbeni rok. Priporoča se pisna oblika, dokazila o poslani pošti pa se hrani za potrebe dokazovanj v primeru spora. Takšno obvestilo ter razloge se vpiše tudi v gradbeni dnevnik.

Na podlagi določb Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20)  izvajanje del za končne potrošnike ni dovoljeno, razen izjem: dokončanje že začetih del, pod pogojem, da naročnika ni na gradbišču, dela, da se ne povzroči še večja škoda, nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja, preprečitev poplave, popravila za dovod pitne vode, odtoke, plin, elektriko, itd. Pri tem pa je potrebno upoštevati vse splošne ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni: razdaljo, redno umivanje rok, razkuževanje, maske, itd)

Delodajalec mora v vsakem primeru upoštevati navodila NIJZ ter ukrepe in odloke za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

V primeru, če izvajalec del prekine že začeto delo, je dolžan o tem obvestiti naročnika in gradbišče ustrezno zavarovati, da ne pride do propadanja, porušitve, zamakanja, povzročanja škode, skratka da takšno gradbišče ni nevarno za zdravje in življenje ljudi.

O ukrepih, ki jih mora izvajalec zagotoviti v času gradne dnevno opozarjajo v medijih tako predstavniki delodajalcev kot delavcev, veliko večino ste jih izvajali že doslej, saj gre za dejavnost, ki je podvržena višjim tveganjem.

Vsekakor mora delodajalec upoštevati spreminjajoče okoliščine ter izvajati takšne preventivne ukrepe in izbrati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene vse aktivnosti delodajalca na vseh organizacijskih nivojih ter v celoti upoštevati navodila NIJZ.

Temeljna pravica delavca je pravica do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Obveznost pa da spoštuje in izvaja ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravje pri delu. Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Delodajalci morajo upoštevati vse obveznosti, ki so predpisane v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in seznaniti delavce o okoliščinah epidemije in tveganji ter potrebnih zaščitnih ukrepih (dobro je razpolagati z dokazilom, da so delavci seznanjeni in poučeni).

Sekcije gradbincev, sekcije kleparjev krovcev in sekcije instalaterjev-energetikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija priporoča, da se gradbiščni sestanki ne izvajajo v kontejnerjih, ampak na prostem, pri čimer je potrebno zagotoviti razdaljo med posamezniki, najmanj 1,5-2,00 m. To razdaljo je potrebno upoštevati tudi v času malice. Če je le mogoče poskrbeti, da je na gradbišču na voljo tekoča voda in milo, da si lahko delavci redno umivajo roke, v nasprotnem primeru pa razkužilo, ki vsebuje najmanj 60% alkohola. Prav tako se delavci ne preoblačijo na gradbišču, ampak pridejo na delo v delovni obleki, ki se pere čimbolj pogosto. Priporoča se uporaba mask, ki jih je potrebno menjavati v roku dveh ur oz. v skladu z navodili proizvajalca.

V primeru skupnih prevozov na gradbišče se je potrebno izogibati večjemu številu delavcev v istem vozilu. Dnevne prostore, gradbiščne kontejnerje in delovno opremo je potrebno redno razkuževati, priporoča se tudi razkuževanje vozila v primeru, če se uporablja za transport delavcev na in z gradbišča.

V primeru, da delavec kašlja ali ima druge znake bolezni, se ga nemudoma napoti, da pokliče svojega zdravnika in gre v samoizolacijo. Gradbišča naj se opremijo s plakati o preprečevanju širjenja korona virusa, predvsem pa naj se spoštujejo navodila in pravila, ki jih objavlja NIJZ.

Dejstvo je, da je situacija stresna tako na strani delavcev kot delodajalcev. Ali ima delavec pravico, da lahko odkloni delo, ker ga je strah okužbe, o tem smo vprašali mag. Nino Scortegagna Kavčnik, vodjo službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve in vodjo svetovalnega in izobraževalnega centra Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je odgovorila sledeče: »V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.  

Delavec zaradi abstraktnega strahu pred okužbo s koronavirusom ne more odkloniti prihoda na delo oz. dela. Za odklonitev dela morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer obstoj neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in okoliščina, da delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov.  

Za visoko rizične delavce (astmatike, starejše delavce, …) bi prišel v poštev preventivni ukrep premestitve delavca na manj izpostavljeno delovno mesto ali odreditev opravljanja dela od doma (če je to mogoče). 

Če delodajalec sprejme ustrezne in učinkovite preventivne zdravstvene ukrepe, s katerimi poskrbi za varnost in zdravje svojih delavcev, delavec po mojem mnenju nima pravice odkloniti dela (npr. trgovci, vozniki, …).

Delavec bi po mojem mnenju delo lahko odklonil samo v izjemnih primerih (visoko rizična oseba, pogost stik s strankami, delodajalec ne bi sprejel preventivnih ukrepov).«

Gostinski lokali so zaprti, dostava hrane na dom potrošniku in podjetjem pa je dovoljena, dovoljen ni le način »take away« in »drive in«.

V zvezi z merjenjem telesne temperature zaposlenim je dne 19.3.2020 namestnik informacijske pooblaščenke mag. Andrej Tomšič podal mnenje številka 7121-1/2020/383 merjenje in spremljanje temperature zaposlenih v času širjenja koronavirusa, iz katerega izhaja, da se mora delodajalec v zvezi s tem posvetovati s predstavniki medicinske stroke, ali je tovrstno merjenje nujno in upravičeno, v kakšnem obsegu se lahko izvaja, če je nujno in v kakšnem obsegu je primerna hramba podatkov, če sploh je. Meni, da je zdravstvena stroka edina primerna, ki lahko poda odgovor na to vprašanje. V kolikor pa gredo priporočila zdravstvene stroke v smeri, da se mora takšno merjenje oziroma spremljanje izvajati, je potrebno zaposlene o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami 13 Splošne uredbe TER PRAV TAKO UPOŠTEVATI VSA TEMELJNA NAČELAVARSTVA OSEBNIH PODATKOV (člen 5 Splošne uredbe) in zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne varovalke: minimizacija in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov, skrb za točnost in ažurnost podatkov.

Če podjetje z dijakom ali študentom sklene učno pogodbo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja olajšavo v velikosti izplačanih nagrad, vendar največ 20% povprečne mesečne plače v RS za vsak mesec praktičnega dela. Pri tem so izvzeta povračila stroškov za prehrano in prevoz.

Samostojni podjetniki lahko znižujejo davčno osnovo s pomočjo splošne olajšave in osebnih olajšav v sorazmerju s številom mesecev, za katerega predlagajo davčni obračun. Pri splošni olajšavi velja opozoriti, da jo lahko uveljavljajo zavezanci, če se ne štejejo za vzdrževane družinske člane oziroma olajšava že ni bila upoštevana pri akontaciji dohodka iz zaposlitve ali naslova prejemanja pokojnine ali je bila upoštevana v manjšem deležu kot 5/12.

DAVČNA OBRAVNAVA DARIL PRI DAROVALCU
Darilo je nekaj, kar podarimo drugemu v last brez plačila in pričakovanja koristi. Glede na to so donacije v skladu s 30. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ( v nadaljevanju: ZDDPO-2) davčno nepriznan odhodek. Pod pogoji iz 66. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) in 59. člena ZDDPO-2 pa predstavljajo davčno olajšavo.

Darila poslovnim partnerjem ob zaključku leta, jubilejih, ipd ter pogostitve ob poslovnih srečanjih, se davčno obravnavajo kot reprezentanca. Na podlagi 31. člena ZDDPO-2 se strošek reprezentance šteje za davčno priznan strošek v višini 50%.

Darila v naravi, ki jih oseba, ki opravlja dejavnost, daje svojim zaposlenim ali njihovim družinskim članom je boniteta, ki je davčno priznan strošek le, če je obdavčena po ZDoh-2.

Izjema so stroški daril delodajalca do višine 42 EUR, podarjena otrokom zaposlenih do petnajstega leta starosti, v mesecu decembru. Na podlagi 39. člena ZDoh-2 se ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca in so v celoti davčno priznan odhodek.

Definicijo bonitete najdemo v 39. členu ZDoh-2: »Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.« V nadaljevanju zakonodajalec navaja, kaj zlasti vključuje boniteta, kaj se po ZDoh-2 ne šteje za boniteto in v zadnjem odstavku pojasnjuje, da se bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da mesečna vrednost bonitet ne presega 13 EUR in da gre za bonitete iz delovnega razmerja. Ne glede na to, da se po določbah ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo delojemalca, pa se za delodajalca šteje kot davčno priznan odhodek le, če dokaže, da je bil strošek poslovno potreben.

Tudi v primeru, ko samostojni podjetnik opravlja dejavnost samostojno in nima zaposlenih, ni upravičen do nekaterih ugodnosti iz delovnega razmerja. Samozaposleni niso upravičeni do izplačila regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, odpravnine ob upokojitvi in tudi obdarovanje te iste osebe v naravi, predstavlja prenos sredstev iz podjetja v njegovo gospodinjstvo, kar se v skladu s 50. členom ZDoh-2 šteje za odtujitev in se obdavči.
Obdarovanje lastnikov pravnih oseb po vsebini predstavlja izplačilo dobička, kar se obdavči.

SPREMEMBE ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST
S 1.1. 2020 uveljavljene spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) se v večini nanašajo na implementiranje evropskih direktiv v slovenski pravni red. Če se dotaknemo pogojev za oprostitev DDV-ja pri dobavah blaga v drugo državo članico po 46. členu ZDDV-1, ugotovimo, da smo si že doslej pridobivali ID-številko za DDV pridobitelja blaga in o tem poročali v rekapitulacijskem poročilu.

Nekoliko bolj zapleteno je postalo za davčne zavezance, ki dobavljajo in pridobivajo blago znotraj EU ali ga skladiščijo na odpoklic v drugih državah, z vidika izpolnjevanja ostalih pogojev.

Eden izmed štirih pogojev za oprostitev DDV po 46. členu ZDDV-1, ki morajo biti izpolnjeni po 1.1. 2020 je, da je blago zapustilo državo dobavitelja in da je bilo iz nje odposlano ali odpeljano. Pri tem je pomembno kdo je poskrbel za prevoz: ali prodajalec ali pridobitelj, kajti dokazila se razlikujejo. Prodajalec mora v vsakem primeru razpolagati z dvema nenasprotujočima dokaziloma, ki jih izdata dve različni osebi, neodvisni od dobavitelja in kupca.

Kot dokazilo o odpošiljanju ali prevozu blaga, če blago odpelje ali odpošlje dobavitelj ali tretja oseba za njegov račun, izbere prodajalec dva izmed dokumentov iz skupine A: podpisan tovorni list CMR, nakladalnica pri ladijskem prometu, račun za letalski prevoz tovora ali račun prevoznika blaga. Možna je tudi kombinacija in sicer 1x dokazilo iz skupine A in 1x iz skupine B.

V skupino B sodijo: zavarovalna polica v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga ali bančni dokumenti, ki dokazujejo plačilo odpošiljanja ali prevoza blaga; uradni dokumenti, ki jih izda javni organ, kot je notar, in ki potrjujejo prihod blaga v namembno državo članico; potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi članici in potrjuje skladiščenje blaga v tej članici.

Če blago odpelje ali odpošlje kupec ali tretja oseba za njegov račun, mora prodajalec razpolagati s pisno izjavo pridobitelja, da je blago odpeljal v namembno državo članico, z navedbo namembne države članice blaga in z vsaj dvema nenasprotujočima si dokaziloma iz skupine A ali z enim iz skupine A in enim iz skupine B. Takšno izjavo mora pridobitelj posredovati dobavitelju do 10. v mesecu, ki sledi mesecu dobave.

»Silhuete kamna«, ročno kvačkani pogrinjki iz konoplje in jute, izdelek domače obrti ga. Tatjane Udovič, Trpčane 44a

Da so se naši predniki ukvarjali z obrtjo že ob naselitvi, pričajo najdbe lončarskih, kovaških in drugih izdelkov v grobovih prednikov. Največkrat so bili slednji namenjeni osebnim potrebam, so se pa velikokrat uporabljali tudi pri trgovanju kot plačilno sredstvo. Do večjega razmaha je prišlo v srednjem veku, zaradi razvoja mest in trgov in tako so se začeli v 14. stoletju oblikovati cehi, ki so bdeli nad kakovostjo izdelkov in strokovnostjo izdelovalcev.

S pojmom domača obrt se srečamo konec 19. stoletja, ko si je predvsem kmečki živelj s pomočjo obrti pomagal pri preživetju, zato je bila domača obrt največkrat v povezavi z osnovno kmetijsko dejavnostjo: apneničarstvo, coklarstvo, čevljarstvo, jermenarstvo, kolarstvo, kotlarstvo, kovaštvo, nogavičarstvo, oglarstvo, oljarstvo, lectarstvo, sitarstvo, slamnikarstvo, studenčarstvo, suhorobarstvo (Ribničani so dobili pravico do prodaje v 15. stoletju), tesarstvo, tkalstvo, usnjarstvo, veziljstvo, vrvarstvo, ipd. Sčasoma smo dobili nove poklice: mlinarja, kovača, kolarja, furmana, sedlarja, oglarja, splavarja, kamnoseka, pečarja, lončarja, kotlarja, perico, suhorobarja, sitarja, rešetarja, čevljarja, mizarja, itd.

Med leti 1859 in 1883 pride do prve krize na področju domače obrti, zaradi močne industrializacije, novih trgovskih obratov in izdelkov iz tujine. Narodne noše so zamenjala modrena oblačila, zato ni bilo več toliko potreb po šiviljah, krojačih, veziljah, čevljarjih….

V 80. letih je bila pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ustanovljena strokovna komisija za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav. Leta 1985 smo v Sloveniji sprejeli celo Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa žal ni nikoli zaživel.

Dejstvo je, da se danes v vseh evropskih pa tudi izvenevropskih državah vse bolj zavedajo pomena domače in umetnostne obrti tako z vidika narodne identitete kot tudi razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti stimulacije, finančne olajšave in se poslužujejo drugih ukrepov, s ciljem, da bi se razvila v donosno gospodarsko panogo. Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že dalj časa zahteva ureditev statusa rokodelcev in malega gospodarstva. V ta namen je vlada sestavila medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila spremembe zakonodaje oziroma druge aktivnosti, s ciljem ohranjanja in razvoja rokodelstva.

Zakonsko podlago za opravljanje domače in umetne obrti najdemo v 15. členu Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/2004), ki pravi, da mnenje o tem ali je določen izdelek šteti za predmet domače ali umetne obrti daje Obrtna zbornica Slovenije na podlagi mnenja strokovne komisije, sestavljene iz etnologov, likovnih umetnikov in zgodovinarjev, ki pregleda in oceni posamični predmet. Komisijo sestavlja predsednik in štirje člani. Imenuje jo upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: OZS) za obdobje štirih let. Sestaja se enkrat mesečno.

Postopek za pridobitev mnenja oziroma certifikata , da se izdelek šteje za izdelek domače ali umetnostne obrti, pa se prične na zahtevo izdelovalca, ki poda vlogo za ocenitev. Gre za obrazec »Vloga izdelovalca za ocenitev izdelka domače in umetnostne obrti«, ki jo lahko dobite na Območni obrtno-podjetniški zbornici v Ilirski Bistrici. Vsebovati mora: ime in priimek izdelovalca, davčno številko, točen naslov, poštno številko in kraj bivanja, kontaktno telefonsko številko, poimenski seznam izdelkov, ki so označeni z zaporednimi številkami kot izdelki v fizični obliki, ki jih prosilec priloži v ocenitev in dokazilo o plačilu nadomestila stroškov za izdajo. Ti znašajo 53,41 EUR in se nakažejo na OZS, Celovška 71, Ljubljana, TRR: 25100-9704715134, sklic 00 760404-0002. Kot namen plačila navedete: KOMISIJA DUO. Višina plačila ni odvisna od števila izdelkov, ki jih izdelovalec predloži v ocenitev.

V kolikor komisija izdelek ali skupino izdelkov oceni pozitivno oziroma izda mnenje, da se šteje ali se štejejo za izdelek domače ali umetnostne obrti, morajo biti izdelki v prodaji označeni s posebno nalepko oz. obešanko. Nalepke izdaja OZS, so zaščitene, zato jih rokodelci ne smejo sami tiskati.
Glede na mnenje medresorske delovne skupine (v nadaljevanju: MDS), ki pripravlja spremembe na področju rokodelstva, predvidevamo, da se v zvezi s samo pridobitvijo mnenja ne bo kaj bistveno spremenilo, kajti MDS meni, da regulacija vstopnih pogojev za opravljanje rokodelske dejavnosti ne bi prinesla pozitivnih učinkov, pač pa je treba z ustreznimi stimulacijami rokodelce spodbuditi, da bodo videli perspektivo v opravljanju rokodelske dejavnosti, da bodo pristopali k mojstrskim izpitom in k certificiranju svojih izdelkov.
Letošnjega junija si je ga. Tatjana Udovič iz Trpčan pridobila certifikat za »Silhuete kamna« (ročno kvačkani pogrinjki iz konoplje in jute) pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Izdelek se šteje za izdelek domače obrti. Označen je z obešanko, na kateri je uradni znak »Rokodelstvo Art&Craft Slovenija« številka: 9070-04/19. Iskrene čestitke Tatjani in veliko uspehov pri snovanju novih idej…..

Na slavnostni prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku  sta bistriški župan Emil Rojc in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinski svetnik Marjan Tavčar, podelila občinska priznanja letošnjim nagrajencem. Plaketo Občine Ilirska Bistrica za gospodarstvo je prejela družba Tomex d.o.o., Ilirska Bistrica.

Ob prejemu plakete se je direktor podjetja Andrej Tomšič zahvalil s sila preprostimi besedami, ki pa veliko povedo: »Zahvaljujem se za priznanje, ki smo ga dobili. Hvala celotni ekipi Tomex! Hvala vsem!«

Podjetje Tomex d.o.o. je leta 1990 ustanovil Andrejev oče Edi Tomšič, čez šest let pa se mu je pridružil sin Andrej in prevzel vajeti podjetja, ki ga še danes uspešno vodi. Družba se ukvarja  s prodajo vseh vrst svežega in zamrznjenega mesa, rib, mesnih izdelkov in drugih proizvodov, še vedno pa podjetje del prihodkov ustvari s proizvodnjo in prodajo žive perutnine za nadaljnjo rejo, kar je bila sprva osnovna dejavnost podjetja. V podjetju opravljajo tudi storitve skladiščenja, hlajenja in zamrzovanja blaga za uporabnike, ki nimajo lastnih hladilnic.

Predvsem po letu 2003 pa je blagovna znamka Tomex vse bolj prepoznavna na področju gostinstva in turizma. V ta namen so v starem mestnem jedru na »Placu« odprli Tomex bar ter v neposredni bližini Gostilno in picerijo Triglav, s prijetnim gostilniškim vrtom in teraso ter namestitvami v štirih apartmajih in desetih sobah.

Za vizijo, smele načrte in ugled blagovne znamke skrbi dvajset zaposlenih.

Pridružujemo se besedam direktorja Andreja Tomšiča in ob prejemu tako prestižnega priznanja čestitamo celotni ekipi Tomex!